Bogovič na okrogli mizi v Brežicah: V Evropi treba resno in čimprej odgovoriti na vprašanje, v kakšni Evropi želimo živeti čez 10 in 20 let

Brežice, 4. oktober 2015 – Slomškov dom v Brežicah je sinoči, v soboto, 3. oktobra 2015, gostil okroglo mizo z naslovom: “Med Posavjem, Slovenijo in Evropo s Francem Bogovičem, evropskim poslancem”, ki sta ga v okviru Socialnega tedna organizirala Društvo 1824 in Župnija Brežice. Socialni teden 2015, ki je letos potekal pod krovno temo: “V iskanju dialoga”, je v času od 24. septembra do vključno 3. oktobra izvedel 45 dogodkov po 25 krajih po Sloveniji. Na okrogli mizi v Brežicah je moderatorka pogovora gospa Alenka Černelič Krošelj s svojim gostom, evropskim poslancem Francem Bogovičem (SLS/EPP), odpirala raznovrstne vidike dialoga, tako na ravni osnovne celice družbe – družine, kot krajevne skupnosti, občine, regije, države in seveda Evropske unije.

 

Bogoviča je o tem, kako pomemben je dialog, že v njegovih rosnih letih naučila mati. “Že v zgodnjem otroštvu nas je mama naučila, da je treba reči “dober dan” človeku, ki ga srečaš na cesti,” je dejal Bogovič, ki je bil že v mladosti, kot tudi vse svoje življenje, aktiven v domačem Koprivniškem okolju.

Da dialog ostane aktiven in vzajemen, pa je zanj, po Bogovičevem prepričanju pomembna tudi vzdržljivost v dialogu, tudi znotraj malih skupnosti, ki so zelo pomembne, kot je tudi družina. Na vprašanje moderatorke Černelič Krošelj, kako ta dialog poteka v njihovi družini, tudi z ženo, ob vseh njegovih aktivnostih ter odsotnosti od doma, ko zdaj po več dni skupaj biva v tujini, v Bruslju, je Bogovič zelo iskreno pojasnil, da sta s soprogo ujela ta novi ritem, da se je treba vseeno vseskozi truditi za uravnoteženje obveznosti, tako profesionalnih kot zasebnih, oziroma za čas, ki je namenjen profesionalnemu delu in na drugi strani družini. “Trenutke, ki so na razpolago, je treba pač dobro izkoristiti,” je pojasnil, še posebej ob koncu tedna, ko je čas praviloma v največji možni meri posvečen družini.

 

12080161_742119172600611_4279844049180480245_o   20151003_192910_resized

O svojih izkušnjah v prvem letu dela v Evropskem parlamentu, je Bogovič izpostavil odprtost dialoga. ?Evropa mi je potrdila odprtost ljudi,? je dejal, in pojasnil, da je tam dialog velik bolj odprt v primerjavi s slovenskim političnim in družbenim dialogom. Da pa znajo tudi slovenski politiki na evropskem parketu preseči klasično delitev na leve in desne, kot smo ji ves čas priča v Sloveniji, je Bogovič predstavil primer projekta Slovenske čebelarske zveze: Evropski medeni zajtrk, ki ga je podprlo prav vseh 8 sedanjih evropskih poslancev skupaj in organiziralo predstavitev njihov pobud za Evropski medeni zajtrk ter Svetovni dan čebel pred evropsko javnostjo v Evropskem parlamentu. ?To je primer uspešnega dialoga poslancev v Evropskem parlamentu?, je dejal Bogovič in tako pokazal, da znamo tudi v Sloveniji preseči prakso prerekanja eni in drugih in za dobre projekte stopiti skupaj.

 

Na vprašanje, kako ob množici informacij, medijsko informacijski prenasičenosti, lahko državljani kaj več izvedo o delu evropskih poslancev, saj tudi slovenski mediji zelo malo poročajo o delu slovenskih evropskih poslancev, je Bogovič povedal, da čeprav se o njihovem delu malo v medijih poroča, pa nikakor ni vseeno, kaj se v Evropskem parlamentu dogaja. ?Zakonodaja, ki se sprejema tam, se zelo tiče tudi nas v Sloveniji,? je dejal.

Pogovor je nanesel tudi na področje aktivnega državljanstva. ?Kaj naj bi to bilo za nekoga, ki nima funkcije??, je z vprašanjem izzvala Bogoviča moderatorka ga. Černelič Krošelj.

Bogovič ji je odvrnil z vprašanjem: ?Mogoče to, da vstopi v politiko.?? Je pa na manjše zanimanje sedanjih mladih in aktivnih generacij po Bogovičevem mnenju zagotovo vplivalo dejstvo, da se je po demokratizaciji Slovenije in osamosvojitvi interes ljudi za vstop v politiko zmanjšal, za kar pa je res tudi krivo to, da je politika naredila precej neumnosti. Vendar ob tem Bogovič vidi velik problem, saj tako na izvršilni veji oblasti potemtakem srečaš velikokrat ljudi, ki nimajo nobenih izkušenj za strokovno in profesionalno delo na rej ravni.

?Generalno pa vseeno imamo v Sloveniji neko dobro platformo, to je volontertstvo,? je vseeno pokazal n optimistični vidik stanja Bogovič in dodal, da imamo prostovoljstva v Sloveniji dejansko zelo veliko, že če samo pogledamo primer gasilcev. ?To deluje in to je zelo dobra osnova,? je glede aktivnega državljanstva in družbenega udejstvovanja med drugim povedal Bogovič.

 

Veliko je bilo tudi vprašanj iz občinstva o tem, ali še obstajajo temeljne evropske vrednote, krščanski duh v Evropi, ali še imamo EU, ali ne več, ter hkrati vprašanj, povezanih z begunsko ? migrantsko krizo, za katero se zdi, da ne Evropa nima odgovora, vsaj ne enotnega.

Bogovič je na te dileme pojasnil, da je v Evropskem parlamentu najmočnejša politična skupina Evropska ljudska stranka (EPP ? European People’s Party), kateri pripadajo poslanci iz strank, ki temeljijo na krščanskih osnovah, na tem polju pa so v parlamentu zastopani še evropski konzervativci. Vendar po Bogovičevem mnenju v Evropskem parlamentu izgubljajo preveč časa z raznimi resolucijami in poročili, ki odpirajo ideološke dileme, kot so za enakost in izobraženost žensk, kjer je po njegovi ilustraciji lahko 70 točk besedila takega, ki ga nimaš nobenega problema podpreti, a sta vedno vmes pa še ena li dve točki taki, vrinjeni, ki jih nikakor ne moreš podpisat. ?Pri takih temah v Evropskem parlamentu pa se bojim, da nimamo več večine in da te evropske krščanske vrednote si v Evropi v bistvu uničujemo sami,? je dejal Bogovič.

 

Glede vprašanj o migracijah, pa hkrati o vrednotah Evrope, je Bogovič izpostavil tudi demografski vidik v Evropi, pri čemer je po najnovejših podatkih, s katerimi je bil pred dnevi seznanjen, demografska napoved v Evropi za 20 in 50 let precej pesimistična. ?Zdaj nas je v EU 700 milijonov, potem nas bo samo še 550 milijonov Evropejcev,? je povedal Bogovič ter pojasnil, da simulacije, ki jih je videl, kažejo da tudi 300.000 novih ljudi vsako leto v Nemčiji, ni dovolj, da bi nadomestili demografski manko v Evropi. Po drugi strani pa po Bogovičevih besedah ostaja problem beguncev in migrantov z arabskih držav, pri čemer je ocena, da se do 5 % tega prebivalstva lahko nadzorovano integrira v evropsko družbo, večji odstotek pa več ne, saj se v večjem številu ti prišleki začno med sabo vzporedno organizirati v paralelno družbo.

 

?Problem v arabskem svetu med suniti in šiiti je 1300 let star problem, in ne moremo misliti, da ga bo zdaj ena zahodna civilizacija rešila,? pa je Bogovič še pojasnil vso realno kompleksnost problema v arabskem svetu, ki je dandanes izbruhnil tudi v obliki ogromnega begunskega in migrantskega vala v Evropo.

Zato med drugim tudi Evropa sama ne more odgovarjati na ta problem. ?Ve se, kje in kdaj je Evropa dobra: v miru,? je še dejal Bogovič, pri tem pa dodal, da se pa ne znamo učinkovito organizirati in kaj skupaj hitro zmeniti, ko gre za agresijo itd.,? je še komentiral Bogovič zadnje odzivanje EU na to begunsko ? migrantsko krizo, pri čemer je spomnil tudi na lastno vest EU, pa tudi Slovenije z besedami: ?Del krivde imamo tudi mi v EU, tudi mi v SLO smo v Natu, tudi Francija kdaj poslala dol kak avion??.

 

20151003_190500_resized

 

Bogovič je ob zaključku pogovora, ne glede na to, da so aktualni izzivi v Evropi zelo veliki in resni, ostal zmerno optimističen. Poudaril je med drugim zelo dobro delujoč princip solidarnosti, ki v EU deluje na primer tudi prek kohezijskih skladov, in dejal, da pa bo v Evropi treba resno in odgovorno odgovoriti na vse te izzive ter vprašanje, v kašni Evropi želimo živeti čez 10 in 20 let.