Bruselj, Ljubljana, Koprivnica, 21. april 2020 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je včeraj popoldne, izjemoma na daljavo, na izrednem zasedanju Odbora za regionalni razvoj (REGI) glasoval o Mnenju odbora k Prehodni uredbi Skupne kmetijske politike (SKP), s katerim člani Odbora REGI predlagajo, da se prehodno obdobje trenutne reforme Skupne kmetijske politike (SKP) 2014-2020 podaljša do konca leta 2022, in sicer v primeru, da Večletni finančni okvir (MFF) 2021-2027 ne bo potrjen do 30. oktobra 2020. V primeru pravočasnega dogovora o MFF pa predlagajo, da Prehodna uredba velja do konca leta 2021. Aktualni ukrepi SKP EU bi tako ostali v veljavi do enega izmed teh datumov. Hkrati si člani Odbora REGI z izglasovanim mnenjem prizadevajo tudi za več sredstev za kmetijstvo, saj želijo, da višina sredstev za kmetijstvo v prehodnem obdobju sledi mnenju Evropskega parlamenta k MFF in torej ne zgolj višini sredstev, kot jih je predlagala Evropska Komisija.
Dodatno je bilo na izrednem srečanju Odbora REGI, ki sta ga se udeležila tudi evropska komisarka za kohezijo in reforme Ferreira Elisa in evropski komisar za ekonomske in finančne zadeve ter podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, jasno izpostavljeno, da bo treba v prvi fazi zlasti premisliti o povsem novem spremenjenem MFF, glede katerega so pogajanja trenutno zastala, saj je epidemija korona virusa prinesla izjemne okoliščine, ki jih še pred meseci ni nihče pričakoval.
Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je poleg glasovanja o Mnenju odbora k Prehodni uredbi SKP, v okviru izrednega zasedanja Odbora REGI opozoril tudi na to, da bo morala biti Evropa zelo dobro pripravljena na posledice, ki bodo sledile pandemiji COVID-19. Njegova celotna izjava je podana v nadaljevanju.
“Dejstvo je, da Evropa ni bila dobro pripravljena na pandemijo, s katero se trenutno soočamo. Ni bila zmožna pravočasno odreagirati in v najbolj ključnih trenutkih odgovoriti na vprašanja zdravstva in vprašanja zalog medicinskih pripomočkov ter skupnega poenotenega odziva na epidemijo. V začetnih evropskih krčih je bila na hudi preizkušnji tudi evropska solidarnost. In če je Evropa padla na prvem testu in pri odgovarjanju na ta začetna vprašanja, bo morala biti nasprotno zelo dobro pripravljena, ko bo odgovarjala na vprašanja in ekonomske ter druge posledice, ki bodo sledile epidemiji COVID-19. Pri tem bo imela zlasti kohezijska politika ključno in osrednjo vlogo,” je poudaril Bogovič.
Opozoril je še, da bo pri razdeljevanju sredstev kohezijske politike in pomoči sicer treba upoštevati, da bodo različne države in različne regije utrpele različno ekonomsko in gospodarsko škodo. Zato je na evropsko komisarko za kohezijo in reforme Ferreiro Eliso, naslovil tudi vprašanje, ali Komisija predvideva določene razlike oziroma različno obravnavo držav članic EU v naslednjem večletnem finančnem načrtu in spremembo kohezijske politike, zlasti za regije, ki bodo utrpele večjo škodo, kot ostale.
“Evropa mora ravno sedaj, v težkih časih, v katerih smo se znašli, pokazati pravo mero solidarnosti in prav temu je namenjena kohezijska politika. Jasno je, da bo EU po končani korona krizi drugačna kot je bila, zato je treba temu ustrezno prilagoditi tudi politiko ter zlasti možnost črpanja evropskih sredstev,« zaključuje Bogovič.