Spoštovani Slovenke in Slovenci,
Ptujčanke in Ptujčani,
Dragi Evropejke in Evropejci!
Zahvaljujem se županu Mestne občine Ptuj Miranu Senčarju in predsedniku Turističnega društva Ptuj za povabilo, da sem danes skupaj z vami na vašem praznovanju 11. obletnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo in Dneva Evrope, ki bo jutri ? v soboto, 9. maja.
Enajst let smo že Slovenke in Slovenci uradni del evropske družine, a tako živ je še vedno spomin na dan, ko je naša mlada slovenska država postala polnopravna članica Evropske unije – 1. maja 2004. To je bil dan, ko je Slovenija uresničila enega svojih najpomembnejših ciljev države od osamosvojitve leta 1991 dalje, ki pa je bil tudi težko dosegljiv in smo se zanj morali zelo potruditi.
Pot v Evropsko unijo smo začeli tlakovati že leta 1992 s prošnjo za sklenitev Evropskega sporazuma o pridružitvi. Podpis tega sporazuma smo dosegli štiri leta kasneje – 1996. Zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj Slovenije k EU nam je Evropski svet prižgal decembra 1997, uradno pa smo začeli pogajanja konec marca leta 1998. Vladne pogajalska skupina je imela veliko trdega dela, saj smo morali prilagoditi svojo tedanjo zakonodajo ? zakonodaji EU po kar 31 vsebinskih sklopih. Decembra 2002 smo na zasedanju Evropskega sveta v Koebenhavnu uskladili še zadnja odprta vprašanja. 23. marca 2003 pa smo se Slovenke in Slovenci na referendumu z veliko večino ? kar 89,64 odstotki odločili za vstop v Evropsko unijo. (16. aprila 2003 v Atenah je Slovenija podpisala pristopno pogodbo k Evropski uniji in 1. maja 2004 vstopila v EU.)
V Evropsko unijo je Slovenija vstopila skupaj z devetimi drugimi državami: Poljsko, Madžarsko, Češko, Slovaško, Litvo, Latvijo, Ciprom, Estonijo in Malto, število držav članic Evropske unije pa se je tako povečalo s petnajst na petindvajset, število evropskih državljanov pa s 380 na kar 455 milijonov.
Slovenski narod je evropski narod. S svojo več kot tisočletno zgodovinsko dediščino smo z evropsko celino povezani tako geografsko, družbeno, pravno, kot tudi kulturno in duhovno.
Temeljna ideja Evropske unije, v kateri živimo danes, je nastala po 2. svetovni vojni. V teh dneh se ravno spominjamo 70. let njenega konca, 70 let konca največje tragedije človeštva, v kateri sta nacizem in fašizem zasužnjevala večji del Evrope.
Trpljenje in tragedija mnogih evropskih narodov je bila neizmerna, evropska celina pa gospodarsko opustošena. Da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo in da bi evropski narodi živeli v miru, solidarnosti in stabilnosti, v združeni in uspešni Evropi, je vzklila osnovna ideja o Evropski uniji, katere temeljni del smo danes.
Spoštovani,
večkrat poudarjam, in tudi danes želim na to opozoriti, da je druga svetovna vojna bila tako velika tragedija, da je voditelje evropskih držav, ki so se stoletja vojskovali, vendarle posedela za isto mizo.
Zavedali so se, da velikih ciljev ne morejo dosegati sami. Še zdaleč ne tako velikega cilja, kot je povezana Evropa v celino miru. In kot so evropski narodi v sodelovanju in medsebojnem spoštovanju, čeprav raznoliki v svojih jezikih, kulturi, lastni zgodovini.
Spoštovani,
ko evropski narodi danes proslavljamo temeljno idejo Evrope: mir, solidarnost, sožitje, strpnost ter sodelovanje med narodi, je to veselje manj vzneseno, kot pa pred denimo 10 leti. Marsikaj se je v zadnjem desetletju zgodilo, od gospodarske krize, ki je zajela Evropo, in javnofinančne ter gospodarsko-socialne krize v nekaterih državah članicah, do krize v Ukrajini in vedno večjega vala beguncev proti Evropi, še posebej iz Afrike.
Vsi ti izzivi časov, skozi katere hodimo, so izzivi, s katerimi se moramo soočati in jih predvsem reševati ravno v duhu osnovne in srčne biti Evrope: v strpnosti, sodelovanju in zagotavljanju prihodnjega miru, razvoja in blaginje prebivalcev Evropske unije.
Kot evropski poslanec želim, da se pri vseh sedanjih, tudi zapletenih izzivih, pred katerimi je Evropska unija, spomnimo vizije ustanovnih očetov oblikovanja povojne Evrope: Roberta Schumana, Konrada Adenauerje in Alcide de Gasperija, ki so v ospredje postavili SODELOVANJE in POVEZANOST evropskih držav, ki so pogoj za zagotavljanje SOLIDARNOSTI med evropskimi narodi ter tudi izven meja Evropske unije.
Spoštovani Slovenke in Slovenci,
dragi evropski državljanke in državljani,
napredek po celotni Sloveniji, ki ga vidimo po vsej državi, imamo v večji meri na račun črpanja evropskih sredstev, in sicer po principu solidarnosti. Na tak način namreč države, ki so v razvojnem zaostanku, prejemajo kot neto prejemnice evropska sredstva od razvitejših držav.
Prednosti življenja v skupni Evropski uniji Evropejke in Evropejci uživamo tudi v evropskih svoboščinah. Spomniti želim, da nam danes na potovanju v Pari no več treba dolgotrajno čakati na različnih notranjih mejah, niti v žepu nositi nekaj različnih valut.
Praktično brez notranjih meja si ljudje lahko poiščejo delo znotraj Evropske unije, kar je danes posebej pomembno v vzhodni Sloveniji. Mladi si izberejo lahko katerikoli kraj svojjega študija, poznamo sistem Erazmus, ki ga mnogi študentje z veseljem izkoristijo.
Tudi prost pretok blaga je prednost za gospodarstvo, slovenski izvozniki dokazujejo, da Slovenci lahko tekmujemo na najzahtevnejših trgih znotraj EU.
Vse to nam dodaja tudi dodano vrednost na področju ustvarjalnosti in nenazadnje miselnega prepiha.
Spoštovani,
vnesimo v naše vsakodnevno delo evropske navade, spoštujmo to, kar so naredili veliki očetje Evropske unije, in nadaljujmo njihovo delo, da bo Evropa še naprej celina miru, solidarnosti, kjer se bodo ljuje spoštovali!
Čestitke ob prazniku: 70 let konca 2. svetovne vojne, dneva Evrope in 11 obletnice vstopa v EU!
* * *
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
