Na pobudo Bogoviča v Evropskem parlamentu debata o vlogi jedrske energije v prihodnosti

Strasbourg, četrtek, 15. junij 2023 – V času junijskega plenarnega zasedanja v Strasbourgu, je v torek zvečer, dne 13. 6. 2023, v Evropskem parlamentu potekala zanimiva debata, organizirana s strani Evropskega Energetskega Foruma (EEF), skupaj s pridruženima članoma CEZ in nucleareurope. Debata z naslovom: “Poleg elektrike: raziskovanje vsestranskosti jedrskih aplikacij”, je bila organizirana na pobudo evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP), med povabljenimi govorci pa je bil tudi slovenski predstavnik, g. Danijel Levičar, poslovni direktor družbe Gen energija.

Evropski Energetski Forum (EEF) je sicer neprofitna organizacija, ki podpira vrednote politične in tehnološke nevtralnosti v energetski realnosti. Njeni člani so tako evropski poslanci, kot tudi industrija in akademiki, ki zagotavljajo visoko kakovostno strokovno znanje in izkušnje za vse dejavnosti foruma. Ravno transparentna izmenjava informacij in mnenj o vseh političnih, ekonomskih in tehnoloških vidikih energetske politike je namreč ključna v zakonodajnih procesih. ​Na torkovi izredno zanimivi debati o prihodnosti jedrske energije v Evropi so, poleg predsednika EEF in hkrati dolgoletnega evropskega poslanca g. Buzek Jerzya, sodelovali še g. Yves Desbazeille, generalni direktor NuclearEurope; g. Danijel Levičar, poslovni direktor družbe Gen energija, član nucleareurope; g. Jan Milčák, direktor obratovanja reaktorjev, Raziskovalni center Rez (CEZ Group) in g. Jan Panek, direktor za jedrsko energijo, varnost in ITER, DG ENER, Evropska komisija.

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je po koncu debate izpostavil: »Veseli me, da smo na mojo pobudo na tokratnem srečanju članov EEF spregovorili o vlogi jedrske energije v prihodnosti. V EEF smo aktivni člani poslanci in številna evropska podjetja ter združenja s področja energetike. Na moj predlog je bil na dogodek povabljen tudi g. Levičar iz Gen energije, ki je članica združenja nucleareurope. Slednja predstavlja energetska podjetja povezana z jedrsko energijo.«  Član uprave in poslovni direktor družbe GEN energija, g. Danijel Levičar, je predstavil vlogo Gen energije v slovenskem energetskem sistemu. Poudaril je, da podjetja v skupini GEN energija proizvedejo 1/3 slovenske električne energije, ključna vira sta jedrska energija in hidroenergija, v porastu je tudi sončna energija, ki pa predstavlja le 1% proizvedene električne energije. Predstavljen je bil tudi nov ključni razvojni projekt, to je JEK 2, ki je načrtovan v neposredni bližini Nuklearne elektrarne Krško. Slovenska energetska slika je bila predstavljena zelo jasno, tudi s poudarkom, da so v Sloveniji največji podporniki jedrske energije prav mladi med 18 in 24 letom starosti, ki se očitno zavedajo, da zgolj z vetrom in soncem nikakor ne bomo mogli pokriti vseh naših potreb ter da je za dosego prehoda na nizkoogljično družbo ključna prav jedrska energija.

Pogled evropske komisije na razvoj jedrske energije je podal g. Jan Panek, direktor za jedrsko energijo, varnost in ITER, DG ENER. Poudaril je, da Evropska komisija podpira tako razvoj klasičnih jedrskih elektrarn, prav tako pa tudi razvoj malih modularnih jedrskih reaktorjev (SMR) moči 200 – 400 MW, ki so zelo primerni za nadomestitev premogovnih elektrarn, na katere so vezana daljinska ogrevanja velikih mest. EK podpira tudi nadaljnji razvoj fuzijskega reaktorja ITER v Franciji. Poudarjeno je bilo, da se lahko oziroma se morajo države članice same odločiti o svoji energetski mešanici, ki bo najbolje zadostila potrebam in zmožnostim države.

Svoje poglede in izmenjavo dobrih praks sta podala tudi g. Yves Desbazeille, generalni direktor nucleareurope in g. Jan Milčák, direktor obratovanja reaktorjev, Raziskovalni center Rez (CEZ Group) iz Češke. Spoznanje, da je jedrska energija ključna za dosego ciljev zelenega prehoda, je bilo jasno. Številke ne lažejo, saj imata prav Finska in Francija, ob uporabi jedrske energije, najnižji ogljični izpust, medtem ko se »zelena« Nemčija brez jedrske energije sooča z izredno visokimi izpusti. 

V nadaljevanju panela se je razvila zelo živahna razprava, v kateri so sodelovali številni evropski poslanci. Bogovič je v zvezi s tem poudaril: »V EU je še posebej po začetku energetske krize in vojne v Ukrajini zelo narasla podpora jedrski energiji, ki se danes uporablja v približno polovici držav članic. Na novo se jedrskim državam pridružuje Poljska s 6 reaktorji, prav toliko jih bodo na novo zgradili tudi v Franciji, ki ima že danes kar 70 % električne energije iz jedrskih elektrarn. Pri tem ima francoska elektrika, ne le bistveno nižjo ceno, pač pa kar 10 x nižji CO2 odtis, kot nemška, ki je nedavno, zaradi politike Zelenih, zaprla še zadnje tri jedrske reaktorje.«  Bogovič je še dodal: »Upam, da bomo tudi v Sloveniji zmogli dovolj poguma, da se čimprej odločimo in začnemo z gradnjo prepotrebnega JEK 2. Mogoče pa nas v petek, 16.6.2023, z dobrimi novicami ob obisku v Krškem preseneti premier Slovenije, dr. Robert Golob.«