Več moramo vlagati v znanstvene raziskave ter bolj poslušati in odločati na osnovi znanosti, kot pa na osnovi ideologije

Ljubljana, 9. oktober 2020  Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP) je sodeloval na strokovnem posvetu »Kdo bo razvil cepivo in zdravila, če ne znanstveniki?, ki sta jo skupaj organizirala Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Kemijski inštitut. V ospredju je bilo vprašanje vlaganj v vrhunsko znanost, tako na ravni Evropske unije kot na Slovenije, saj znanstveni izsledki in dognanja koristijo družbi kot celoti.

 

Posvet je potekal v dveh tematskih sklopih. Prvi je nosil naslov: »Zakaj rezi v znanost, ko jo najbolj potrebujemo?«: Na njem so poleg Bogoviča (EPP) sodelovali še evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (Renew), državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje dr. Tina Bregant, direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh in direktor Instituta Jožef Stefan prof. dr. Jadran Lenarčič. Drugi sklop posveta pa je nosil naslov »Odlična znanost in klinična medicina za napredne metode zdravljenja«, na katerem sta sta poleg obeh evroposlancev in državne sekretarke dr. Bregantove sodelovala tudi vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu prof. dr. Roman Jerala in predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo na UKC Ljubljana prof. dr. Samo Zver.

 

Bogovič je ob tem opozoril, da vse prevečkrat tudi pri odločanju v Evropskem parlamentu prevladuje ideologija, namesto znanstvenih izsledkov. Po njegovih besedah tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), ki pripravlja neodvisne znanstvene nasvete o tveganjih v zvezi s hrano, marsikdaj pokaže na kaj pomembnega, pa se to potem zanika tako v javnosti kot politiki. Zato je po njegovem mnenju ključno, kako znanstvene izsledke učinkovito komunicirati v javnosti in pri deležnikih tudi v Evropi, in ne, da bomo pri uporabi znanstvenih dosežkov in uporabi njihovih družbenih učinkov zaostajali za drugimi kontinenti, ki tudi potem kujejo dobičke raziskovalnih izsledkov, ki so nastali v Evropi.

 

Hkrati je Bogovič tudi poudaril, da se v EU sredstva za raziskave, znanost, inovacije v okviru EU programa Horizon ne zmanjšujejo in ostajajo nominalno na istem v novem 7-letnem finančnem načrtu EU.  Na posvetu je bilo še omenjeno, da je v osrednjem programu EU za raziskave Obzorje Evropa za obdobje 2021-2027 predvidenih 80 milijard evrov, medtem ko Evropski parlament zahteva povišanje na 120 milijard evrov. Bogovič sicer pričakuje, da bo znesek na koncu višji, ni pa optimist, da bi lahko prišli do 120 milijard evrov.

 

Po strokovnem posvetu je sledil še voden ogled Kemijskega inštituta.

 

   

Viri:

Pisarna evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP)

Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji

STA