Bogovič ob začetku Brexita: Začenjajo se pogajanja, ki morajo na koncu poenotiti EU

 

»Končni dogovor v nobenem primeru ne more biti ugodnejši od članstva v EU, sicer slednje nima smisla.«

 

Malta, 29. marec 2017 – Potem ko je Velika Britanija s predajo pisma premierke Therese May predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, v katerem se sklicuje na 50. člen Lizbonske pogodbe, tudi uradno sprožila postopek izstopa Velike Britanije iz Evropske unije, poti nazaj ni več. »Glede na to, da se EU še ni soočila s takšnim primerom, je pred nami veliko nejasnosti in zagotovo so pred nami naporna pogajanja o tem, kako razdreti to pogodbo po več kot tridesetih letih sobivanja. Pomembno vlogo bo skozi celotno obdobje igral tudi Evropski parlament, ki bo aktivno spremljal napredek, hkrati bo moral tudi potrditi končni dogovor,« ocenjuje evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS).

 

»Vsi se dobro zavedamo, da izhod tako velike države, kot je Velika Britanije, nobeni državi v Evropi ne prinaša nič pozitivnega. Zato bodo napori pogajalcev prav gotovo usmerjeni v minimaliziranje škode za evropsko gospodarstvo,« pojasnjuje Bogovič, ki pa opozarja, da je stališče največje poslanske skupine v parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP), zelo jasno: EU prinaša tako obveznosti kot koristi, spoštovanje evropskih organov in njihovih odločitev ter temeljnih svoboščin o prostem pretoku oseb, kapitala, blaga in storitev pa je pogoj za sodelovanje na notranjem trgu. Britanci si od tega ne bodo mogli izbirati samo tistih stvari, ki jim ustrezajo.

 

»Vsi se zavedamo, da mora končni dogovor prinašati manj ugodnosti, kot jih je do sedaj VB nudila EU, sicer članstvo nima nobenega smisla. Prednostna vprašanja, ki se jih bodo pogajalci najprej lotili, so zagotovo: status državljanov EU v Veliki Britaniji in obratno, rešitev statusa na edini kopenski meji z EU na Irskem ter opredelitve prehodnega obdobja ob sklenitvi dogovora,« pojasnjuje Bogovič. To naj ne bi bilo daljše od treh let. Pogajati se je treba usklajeno, s sodelovanjem vseh držav članic, čeprav bodo Britanci poskušali peljati tudi bilateralne pogovore pa osrednji pogajalec ostaja EU oz. njeni pooblaščeni pogajalci na čelu z Michelom Barnierjem. 

 

Ob tem je Bogovič še opozoril na varnostna vprašanja, ki jih Britanci izpostavljajo kot ključna pri zahtevi za več suverenosti. »Glede na današnje varnostne izzive, ki sta predvsem terorizem in nenadzorovane migracije, je osamitev posamezne države ravno nasprotje od tega, kar bi morali narediti. Države v Evropi bi morale še okrepiti sodelovanje na varnostnem in obrambnem področju, si pomagati z izmenjavo varnostno – obveščevalnih podatkov in s skupnimi močmi zagotoviti red na svojih zunanjih mejah«.

 

»Pomemben zaplet, ki ga pričakujem je tudi škotski referendum. Pred nekaj leti so Škoti zavrnili osamosvojitev predvsem zaradi opozoril Londona, da pomeni odcepitev od Velike Britanije tudi izhod iz EU. Danes jih te isti prepričujejo, da je izhod iz EU tudi za njih boljša rešitev. Po moji oceni bi morala EU že danes upoštevati morebitno odcepitev Škotske in njen status v prihodnje,« še zaključi Bogovič.