Bogovič: Posledice nezakonite sečnje in degradacije gozdov čutimo tudi v Sloveniji

Bogovič EP opozoril na veliko škodo, ki jo je v Sloveniji povzročil žled nastal zaradi podnebnih sprememb, ki jo smrekovemu gozdu še danes delajo podlubniki

 Strasbourg, 4. oktober 2016 – Evropski poslanci so včeraj, na prvi dan oktobrskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta, obravnavali tudi problematiko nezakonite sečnje ter krčenja in degradacije gozdov v tretjih državah. Poslanci so z razpravo namreč želeli pridobiti odgovore Evropske komisije (Komisija) na lani izdano poročilo Evropskega računskega sodišča (Sodišče) o izvajanju akcijskega načrta EU o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov (FLEGT). Temeljni cilj FLEGT je namreč globalno zmanjšanje nezakonite sečnje, kar naj bi se doseglo s podporo upravljanju gozdov v državah proizvajalkah lesa in z zmanjševanjem uvoza nezakonito pridobljenega lesa v EU. Sodišče je v tem poročilu prišlo do zaključka, da Komisija ni dovolj dobro upravljala podpore državam proizvajalkam lesa v okviru akcijskega načrta FLEGT ter podalo priporočila za izboljšanje upravljanja.

V razpravi o navedeni problematiki je sodeloval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je v svojem govoru pozdravil proaktiven odziv Komisije na ugotovitve Sodišča. »EU se zaveda pomena ekosistemov, ki jih predstavljajo gozdovi, zato se že vse od začetka 90-ih let ukvarja s problemom izkoreninjenja nezakonitega krčenja gozdov in trgovine s tem lesom. V zadnjih 25 letih je EU namenila prek 300 mio EUR v to, da se gospodarjenje z gozdovi po svetu izboljša. K hitrejšemu izboljšanju stanja lahko pripomorejo tudi priporočila za izboljšanje gospodarjenja z gozdovi, ki jih je podalo Sodišče«, je poudaril Bogovič in hkrati opozoril, da je pri spopadanju z nezakonito trgovino z lesom, ki ima za posledico izgubo biotske raznovrstnosti in ogromno okoljsko škodo, eden od ključnih problemov korupcija v državah, ki so največje izvoznice lesa, ter njihovo nesodelovanje pri reševanju problematike. »Zato je razočaranje, da imamo podpisanih le nekaj sporazumov o spopadanju z nezakonito sečnjo gozdov – z Indonezijo in z nekaterimi afriškimi državami,« je zaključil Bogovič.

Bogovič je opozoril tudi na posledice za okolje in podnebje, ki jih povzroča degradacija gozdov v tretjih državah, ter na povezanost te problematike z našim okoljem. »Hočemo ali nočemo, ti problemi slej ko prej pridejo tudi na naše domove. Naj samo povem lastno izkušnjo iz Slovenije izpred dobrih dveh let, ko smo po velikem žledu, kot posledici podnebnih sprememb, imeli veliko škodo, ko je bila skoraj polovica slovenskih gozdov vkovanega v led. Kot posledico tega sedaj čutimo veliko škodo, ki jo smrekovemu gozdu delajo podlubniki. Problem, o katerem govorimo, je na prvi pogled zelo daleč od nas, posledice pa zelo hitro čutimo na lastnih tleh. Zato podpiram ta prizadevanja Komisije za izboljšanje stanja«, je zaključil Bogovič.

Nezakonita sečnja in trgovina z nezakonito posekanim lesom, poleg okoljske škode in izgube biotske raznovrstnosti, izrazito negativno vplivata tudi na gospodarstvo in socialo. Sodišče je sicer ugotovilo, da je bil FLEGT dobro zasnovan, a Komisija ni pripravila ustreznega delovnega načrta z jasnimi cilji, mejniki in namenskim proračunom. Poleg tega ni jasno določila prednostnih nalog za svojo pomoč, postopki spremljanja in poročanja pa so bili nezadovoljivi. Glavni proučeni projekti so bili neuspešni in predvidene sheme izdajanja dovoljenj za les še ne delujejo v celoti v nobeni od partnerskih držav. Komisija je v odzivu na navedene ugotovitve poudarila, da so sporazumi z nekaterimi državami tik pred sklenitvijo oz. se že izvajajo, boj proti nezakoniti sečnji ter trgovini z lesom pa se bo okrepil z ostalimi orodji: programom Združenih narodov za zmanjšanje izpustov, ki so posledica krčenja in degradacije gozdov (REDD+), Uredbo EU o lesu, svoje pa morajo narediti tudi države članice EU.

VIDEO: Govor evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) o problematiki nezakonite sečnje ter krčenja in degradacije gozdov (Evropski parlament, plenarno zasedanje, 4. oktober 2016):