Bruselj, 26. maj 2016 ? Zadnji dan majskega mini zasedanja Evropskega parlamenta je minil v znamenju razprave o krizi v mlečnem sektorju v EU, ki že drugo leto zapovrstjo ogroža obstoj številnih evropskih kmetov in evropskega kmetijstva nasploh. Evropski poslanci so namreč zaradi nezadostne učinkovitosti ukrepov, sprejetih s strani Evropske komisije, zahtevali razpravo z namenom iskanja rešitev za ta sektor. V razpravi je sodeloval tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je sicer pozdravil dosedanje aktivnosti Komisije pri spopadanju s krizo v mlečnem sektorju, a jih je označil kot nezadostne, ter pozval k prenehanju eksperimentiranja v Skupni kmetijski politiki EU in k ostrejšemu ukrepanju Evropske komisije, pri čemer je predlagal nekaj konkretnih predlogov ukrepov.
“Res se bojim, da bodo v primeru nezadostnega ukrepanja mali kmetje v številnih evropskih državah propadli. V Evropi je nujno treba sprejeti omejitev mlečne pridelave, v nasprotnem primeru se bodo pridelovalci mleka soočili s še večjimi težavami kot so te trenutno. Razmere so izredne, Evropska komisija pa se odziva prepočasi in z neustreznimi mehanizmi. Slovenski kmet je zaradi padca cene mleka pri vsaki kravi v enem letu izgubil med 600 in 800 evri, nadomestilo s strani EU pa znaša okrog 30 evrov in nikakor ne pokriva izpada prihodka. Zato so potrebni ostrejši ukrepi za pomoč kmetom, ki bodo omejili proizvodnjo ter vzpostavili poštene odnose v prehrambni verigi. Kmetje bodo preživeli le, če se bodo cene stabilizirale”, je ocenil Bogovič in dodal, da se morajo eksperimenti v Skupni kmetijski politiki EU (SKP), kot sta bili npr. reforma sladkornega sektorja in mlečnih kvot, nehati.
Bogovič opozarja, da je bilo lani za rekordnih 5 milijonov ton presežne proizvodnje mleka, obeti za letošnje leto so še slabši, saj države EU, ki so po sprostitvi mlečnih kvot v lanskem letu začele povečevati proizvodnjo, napovedujejo njeno nadaljnje povečevanje. Takšno stanje po njegovem prepričanju dolgoročno ni vzdržno in ogroža obstoj številnih pridelovalcev mleka, predvsem iz držav s težjimi pridelovalnimi pogoji in z manj konkurenčno proizvodnjo, med katere spada tudi Slovenija. ?V kolikor takoj ne ukrepamo, bodo najprej propadli kmetje v hribovskih in gorskih območjih, nato kmetje, ki niso povezani z mlečno-predelovalno industrijo in trgovino. Nenazadnje bodo propadli tudi kmetje iz držav, ki namenjajo malo javnih sredstev za ohranjanje kmetijske proizvodnje”, je v razpravi še opozoril Bogovič, ki je kritičen tudi do stalnega ponavljanja o iskanju novih trgov za evropsko mleko.
“V času, ko je evropsko kmetijstvo na kolenih, ko številni kmetje opuščajo proizvodnjo in si iz obupa jemljejo celo življenja, je naslanjanje na odrešilne ukrepe tretjih držav o odkupovanju evropskega mleka napačna strategija. Kitajsko gospodarstvo se ohlaja, velik ruski trg smo izgubili zaradi zunanjepolitičnih razlogov, Turčija pa tudi ni med najbolj zanesljivimi partnerji. Tudi prostotrgovinski sporazumi tega stanja ne bodo rešili. Ravno obratno – zaradi lažjega dostopa za izdelke iz tretjih držav v EU bo pritisk na cene še večji. Po mojem mnenju je poleg omejitve proizvodnje ključno povečanje povpraševanja po mleku in mlečnih izdelkih v Evropi, morda po zgledu evropske sheme šolskega sadja in mleka, s čemer se promovira uživanje mleka pri otrocih,” kot eno izmed možnih rešitev stanja ob robu današnjega zasedanja Evropskega parlamenta še predlaga Bogovič. Dodatno Bogovič ocenjuje, da je nujno treba prevetriti mehanizme za stabilizacijo kmetijskih trgov in krizne mehanizme, tudi s spremembami temeljnih uredb SKP, če je to potrebno.
“Evropskemu kmetijstvu se godi velika krivica, saj so kmetje postali žrtveno jagnje v evropsko-ruskem političnem konfliktu,” dodaja Bogovič in hkrati opozarja, da bodo ob trenutnem razvoju dogodkov krizo v kmetijstvu preživele le države z močnim, dobro organiziranim kmetijstvom in trgovskimi verigami, medtem ko bodo kmetijsko slabše organizirane države poraženke s propadlo kmetijsko panogo. “V tem primeru se bo proizvodnja ohranila le na ravninskih območjih severozahodne Evrope, hribovska in gorska območja pa se bodo zarasla. Zato moramo ukrepati sedaj in ne čakati na leto 2020, ko se zaključi trenutna finančna perspektiva“, zaključuje Bogovič.
VIDEO: Govor evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) na mini zasedanju Evropskega parlamenta dne, 26. 5. 2016:
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
