Slovenija naj sledi Nizozemskemu zgledu in opredeli svojo razvojno strategijo v smeri bioekonomije

Bruselj, 21. april 2015 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) se je kot posebni gost udeležil okrogle mize na temo odstranjevanja ovir na notranjem trgu EU za razvoj bioekonomije, ki jo je v Evropskem parlamentu organizirala Politična skupina Evropske ljudske stranke (EPP Group) v sodelovanju z Evropskim bioekonomskim zavezništvom. Okroglo mizo je tako vodil evropski poslanec in poročevalec za industrije, temelječe na izdelkih, ki uporabljajo naravne materiale (Biobased Industries – BBI) Lambert Van Nistelrooij, ki sicer prihaja iz Nizozemske.

 

Evropski parlament obravnava področje BBI kot horizontalno politiko, ki pokriva več sektorskih politik: kmetijstvo in prehrana, gozdarstvo, lesarstvo, energetika, okoljska politika (sem sodi tudi področje komunalnih odpadkov), industrijska politika in politika ustvarjanja novih delovnih mest. V sklop bioekonomije tako sodijo izdelki, ki nastanejo v kmetijstvu, gozdarstvu, papirni industriji ter številnih drugih predelovalnih industrijah, ki uporabljajo naravne materiale. Ob tem Bogovič izpostavlja primer Nizozemske, ki je področje bioekonomije opredelila kot ključno področje svoje pametne specializacije. Vsaka država članica EU je morala namreč v okviru Partnerskega sporazuma določiti svoja področja pametne specializacije za novo finančno perspektivo 2014-2020. Bogovič je prepričan, da bi Slovenija morala slediti Nizozemskemu zgledu in opredeliti svojo razvojno smer tudi na biotehnologijah in bioekonomiji, ki bi lahko bila eden najpomembnejših stebrov prihodnjega razvoja Slovenije.

 

“V EU je treba ustvariti boljše pogoje za prehod iz fosilnih na izdelke iz naravnih materialov (ang.: biobased), aktivneje podpirati raziskave, razvoj in inovacije na področju BBI, krepiti ustvarjanje novih izdelkov in konkurenčnost BBI področja in s tem ustvarjati več novih delovnih mest po regijah. Iz logističnih razlogov je transport biomas ekonomsko upravičljiv največ za razdaljo 50 – 70 km, zato je to izredna priložnost za regije, da svoje surovine  uporabijo doma in s tem zagotovijo delovna mesta domačim ljudem,” je Bogovič izpostavil ključne poudarke v razpravi. V nadaljevanju bo znotraj EU treba tudi poenostaviti upravne postopke za uvajanje in uporabo novih izdelkov iz naravnih (bio)materialov, uskladiti pravila v EU na področju BBI ter uvesti kombinacijo različnih skladov za spodbujanje bioekonomije (tako na ravni regionalnih, državnih ter evropskih skladov). “Pomembne spodbude na tem področju pa lahko država zagotovi tudi prek javnih naročil in predvsem z učinkovitejšim ravnanjem s komunalnimi odpadki, ki so prav tako pomemben energetski vir,” še pravi evropski poslanec Franc Bogovič.