Bogovič v video pogovoru za pomurske in štajerske spletne portale: Potrebujemo to, da smo ponovno človek človeku.

Koprivnica, Krško, 3. april 2020 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je v četrtek, 2. aprila, sodeloval v spletnem video pogovoru »V živo z Evroposlanci«, ki ga je organiziralo Europe Direct Pomurje, Društvo gibanje za mladino iz Murske Sobote. Osrednja tema pogovora je bilo vprašanje, kako uspešno se Evropska unija sooča s korona-krizo, kakšna je evropska solidarnost v času krize (pozitivni in negativni vidiki), kateri so ukrepi EU pri odzivu na krizo z novim koronavirusom in kakšno bo gospodarsko okrevanje po koncu zdravstvene krize. Vprašanja pa so v pogovoru, v katerem je poleg Bogoviča sodelovala tudi evropska poslanka Irena Joveva, poleg voditeljice lahko zastavljali tudi gledalke in gledalci ter bralke in bralci teh spletnih portalov.  

 

Prepis in poudarki Bogoviča iz tega pogovora so podani v nadaljevanju. 

 

VIDEO pogovor o odzivu EU na krizo z novim koronavirusom je dostopen prek naslednje e-povezave na Faceeboku:

https://www.facebook.com/watch/?v=1134271530241801

 

 

Je Evropska unija padla na izpitu iz solidarnosti?

BOGOVIČ: Koronavirus, Covid-19 je nepripravljene dosegel številne države širom po svetu, zdravstvena stroka si je bila različna, svetovna zdravstvena organizacija je z zamikom na koncu le razglasila pandemijo in dokončno so na streznili šele mrtvi ljudje v Italiji. Ni bilo veliko časa za priprave in tudi sicer Evropska unija na področju zdravstva nima skupne politike. Ta je prepuščena državam samim in v tej krizi se je izkazalo, da manjkajo skupne zaloge materiala, kot so maske respiratorji, ventilatorji, vse kar v takšni krizi potrebujemo. Odziv Nemčije, Francije, ki sta prvi zaprli mejo proti Italiji, je bil izraz evropskega egoizma, ki se jim ga je očitalo. V nasprotju z njimi smo se mi odzvali solidarno, Kitajski smo dali maske v trenutku, ko še nismo pričakovali, da bomo takšne probleme imeli tudi sami. Kot je kolegica Joveva dejala, je to poskus razumevanja ne dovolj solidarnega pristopa, ko smo se vsi naenkrat znašli v težavah in je vsak voditelj države najprej želel poskrbeti za svoje. Evropa je to poskušala rešiti z jasnimi pozivi, a šele sedaj nastajajo dokumenti. Tudi v okviru Evropske ljudske stranke pripravljamo skupni papir, ki obravnava vse – od večje solidarnosti v zdravstvu, do skupnih dogovorov glede zapor meja, konvojev, zdravstva, pretoka ljudi, ki jih potrebujemo v bodisi zdravstvu bodisi v kmetijstvu. Potrebna bo velika mera solidarnosti, ki jo moramo izkazati, ko se bomo ukvarjali z zdravstveno krizo, saj lahko v nasprotnem primeru kasneje pademo v veliko politično krizo. Evropska unija in solidarnost kot ena njenih temeljnih vrednot bosta nujno potrebni in bosta morali prestati veliko preizkušnjo, če želimo ohraniti Evropsko unijo takšno, kakršno si želimo.

 

Ali menite, da se bodo po koncu krize v Italiji okrepile politične sile, ki so evroskeptične? Bi lahko te sile potem izkoristile uvod v krizo, ko je Italija ostala sama?

BOGOVIČ: Ja, zagotovo je. Pogovarjal s kolegom evropskim poslancem Herbertom Dorfamnom, ki prihaja iz Južne Tirolske. V pogovoru sva prišla prav do te točke, kjer je kolega opozoril na to, da Salvini in ti, ki so že sicer veliki evroskeptiki, želijo v tem trenutku, kot že marsikdaj, za vse težave zvaliti krivdo na Evropsko unijo. Pri tem moramo biti pošteni in odkriti, saj moramo tudi v Sloveniji sami izvesti ukrepe. V Italiji, kjer se je virus najprej preselil iz Azije v Evropo prek turista, so z vsakršnimi zaporami oklevali. Ocenili so, da je za razširitev virusa po Lombardiji kriva tista nogometna tekma. Od tam naprej mora država to zagotovo sama urediti, zapreti. Tudi italijanski zdravniki opozarjajo na stvari, ki so jih Italijani naredili. Politika in predvsem te evroskeptične skupine pa v svoji stari maniri najprej pokažejo s prstom na Evropsko unijo.  V tem delu mislim, da bo kriza morala iziti in nam bo na koncu uspelo zajeziti ta virus. Prava preizkušnja in priložnost za evroskeptike pa bo nastopila, ko se bo morala Evropska unija dogovoriti, kako bo solidarno bolj pomagala in v evropskem finančnem okviru bolj podprla tiste države, ki so utrpele veliko škodo. Sam to situacijo delim na zdravstveno, gospodarsko in politično, kjer bodo ravno te evroskeptične skupine to krizo poskušale izrabiti za utrjevanje svoje pozicije.

 

Države članice so tiste, ki dajejo moč Evropski uniji. Neodgovorno je, da se kritike usmerjajo zgolj proti EU, čeprav so države članice tiste, ki dejansko določajo, kakšne pristojnosti ima unija.

BOGOVIČ: Zagotovo ste dali prave poudarke, od tistih pozitivnih primerov, do tega, da je cela vrsta politik še vedno v rokah držav članic, in mislim, da je tudi prav tako, zato je nekorektno in nepošteno za vse kriviti Evropsko unijo. Težko si predstavljam, da bi bilo zdravstvo enotno in bi Evropa urejala vse. Nadgradnja tega leži v iskanju skupnih rezerv materiala in potrebnih stvari, zato se bo na tem področju nekaj zagotovo moralo spremeniti. Ko govorimo o samih financah, se je treba zavedati, da paket, ki ga je Evropska centralna banka določila za pomoč državam, iz katerega bomo tudi mi črpali kreditna sredstva za naše ukrepe v višini skoraj 3 milijard, za celotno Evropsko unijo znaša 750 milijard. To je enako petim letnim proračunov Evropske unije, zato moramo vedeti, da je v okviru proračuna Evropske unije samo 1 % BDP- ja, javni proračuni skupaj znotraj držav članic pa so 48 % povprečja Evropske unije. Evropska unija je zelo omejena s sredstvi, ki jih lahko da, v ozadju pa ima finančne institucije, prek katerih je treba zagotoviti likvidnost državam v teh težkih trenutkih.

Ko govorimo o evropskih obveznicah, menim, da moramo narediti več kot smo v finančni krizi, kjer smo Grkom posodili denar, ki so ga plačevali po zelo visoki obrestni meri in je bila recimo obrestna mera za Grčijo 4-5 krat večja, kot je imela takrat Nemčija zadolženost na obvezniškem trgu, in večja od slovenske. Zato sedaj nikakor ne bi smelo priti do tega, da bi države plačevale drage obresti na obveznice. Zagotovo pa bo prišlo do problema pri jamstvu. Evropska unija namreč deluje tako, da je proračun brez primanjkljaja. Govorimo o 150 milijardah na leto vsega denarja. Pri ukrepih zaradi krize pa sama Nemčija govori o 800 milijardah za Nemčijo, skupno med 1500 in 2000 milijardami, kar predstavlja od 10 do 15 letnih proračunov Evropske unije. Voditelji bodo zagotovo imeli težko nalogo pri iskanju rešitve, prav tako bo Evropska unija zelo težko sprejela jamstvo za vsa sredstva. Nikakor ne bi bilo pošteno, da bi posamezne države, ki bodo padle v krizo, morale plačevati še drage obresti. Na tej točki bo potreben jasen uvid v to, kaj so pristojnosti Evropske unije in pričakovati od voditeljev držav, ki sprejmejo to odločitev  in morajo tudi v svojih proračunih pojasniti, da dosežejo tisti maksimalni dogovor, kjer bomo videli eden drugega.

Velik izziv nam predstavlja tudi novi finančni sedemletni okvir, ki naj bi začel delovati s prvim januarjem v naslednjem letu. Prepričan sem, da bomo morali marsikaj, o čemer smo sedaj govorili, preložiti in spremeniti kriterije, koliko denarja bo namenjenega komu. Skozi kohezijska sredstva in posebne mehanizme Evropske centralne banke se vidi solidarnost, ki bo zagotavljala likvidnost, da ne bomo “škrtarili”, kot smo v finančni krizi, kjer so bila potrebna še leta za izhod iz nje. Jasno se je treba zavedati pristojnosti in številk, o katerih govorimo. Nerealno je pričakovati, da lahko nekdo sprejme jamstvo za obveznice v višini petletnega proračuna. Za primerjavo lahko vzamemo Slovenijo, ki bi naenkrat sprejela za 50 milijonov evrov jamstva, kar je enostavno nemogoče. Po tej preizkušnji se bo videlo, kako bomo stopili skupaj in pomagali tistim, ki bodo te pomoči najbolj potrebni.

 

Kako vi komentirate ukrepe, ki jih je sprejela EU?

BOGOVIČ: Zelo pozitivno je, da sme država prerazporediti kohezijska sredstva. Za Slovenijo je to predvsem dobrodošlo, saj tako ne bodo propadla tista, ki jih še nismo izkoristili. Gre za paket 37 milijard, 28 je sicer tistih, ki bi jih že mogli izkoristiti v letošnjem letu oziroma bi se o njih morali dogovoriti do konca lanskega leta. 9 milijard je še svežega denarja, kar država lahko uporabi za pomoč zdravstvu, malim in srednje velikim podjetjem. Solidarnostni sklad, ki je bil doslej namenjen za odpravljanje posledic naravnih nesreč, je sedaj predviden tudi za odpravo posledic te epidemije. Prav tako tudi globalizacijski sklad, ki je bil namenjen za pomoč brezposelnim zaradi globalizacije.

Še bolj pa je pomembno, da je Evropska centralna banka takoj dala zeleno luč državam, da so lahko naredile takšne korake, kot jih je naša vlada, in s tem pripomogla, da ljudem čimprej omogočimo večjo gotovost, tako socialno kot drugo. Ne smemo pa pozabiti, da je vlada nakupila in sedaj deli veliko zdravstvenega materiala, stotine milijonov je namenjenih raziskavam za iskanje cepiva in upam, da bomo na tak način čimprej prišli do njega. Gre za prvi paket, ki je glede na dimenzijo problema v številkah sicer majhen. Znotraj Evropske unije pa bo potreben nadaljnji razmislek, kaj narediti v naslednji finančni perspektivi in kakšne finančne instrumente bo Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka, se pravi bančni sektor, ponudil državam članicam za odpravo teh posledic.

 

Kdo bo zmagovalec te krize?

BOGOVIČ: Tu ne bo zmagovalca, kajti ta kriza nima zmagovalcev, v bistvu prinaša le probleme in izzive, ki jih je treba reševati. Zagotovo je tu podobno razhajanje kot pri večletnem finančnem okviru, kjer imamo na eni strani neto prejemnice in na drugi strani neto plačnice. Podobni problem je bil tudi v odpravi posledic finančne krize, kjer se je že takrat govorilo o evropskih obveznicah. Že takrat so bili ob Grčiji, ki je bila takrat največji bolnik, pogledi uperjeni v Italijo, ki pa je bistveno večja ekonomija, kot je Grčija. V tem trenutku se Italija spopada z veliko preizkušnjo, in tudi sicer je kondicija njihovega gospodarstva zelo šibka. Lombardija je srce italijanske ekonomije in skupaj z deželo Piemont predstavljata najbolj prodorni del ekonomije, ki pomaga preživeti tudi jug Italije.

Tu se poraja vprašanje evro območja, kajti država bo v vsakem primeru v velikih težavah. Sam menim, da se bo tem državam moral zagotoviti čim cenejši, če ne celo brezplačen denar, brez obresti, ker lahko sicer dodatno potonejo te ekonomije. Največja dilema bo nastala pri tem, kdo bo prevzel jamstvo za ta denar. Jaz menim, da je v interesu držav: Nemčije, Švedske, Danske, Nizozemske, ki so v skupini, ki so to ustavile, da pride do čim hitrejšega okrevanja. Ponovno imamo problem mediteranske Evrope; Italija, Španija, tudi Francija, so ekonomije, ki zadnja leta ne dohitevajo ritma Nemčije, Avstrije, Danske, Švedske in v tem delu lahko Evropa to pospeši. Prepričan sem, da bomo v tem trenutku vsi morali biti nekoliko bolj predrzni, pogumni, kajti na takšen način, kot se je je reševala ekonomska kriza, da je vse ostalo znotraj bremen ene države, ki so plačevale visoke obresti, se v tej situaciji ne bo izšlo. Evropsko unijo bo prav tako preizkušala bojazen politične krize in evroskepticizma.

 

Kdo bo po koncu te krize globalni akter številka 1?

BOGOVIČ: Zagotovo se ta razmerja spreminjajo. V tej krizi se je najprej pokazalo, kako krhka je ta globalizacija. Problem enega virusa, ki nastane na Kitajskem, ohromi cel svet. Vsi vemo, da je Evropa zaradi demografije, malega števila rojstev, zmanjševanja števila prebivalcev, tista ekonomija, ki izgublja specifično težo proti ostalim. Veliko vprašanje je, kaj se bo zgodilo z ZDA. Zdravstvena kriza bo tam udarila tudi v gospodarskem smislu. Kitajska je sicer izredno hitro rastoča, a je v veliki meri odvisna od izvoza, je država, ki globalno največ izvaža. In v primeru, da se oslabijo trgi, kot sta Evropska unija in ZDA, ki sta poleg Kitajske največja globalna igralca, tudi Kitajcem to gospodarstvo ne bo pomagalo. Njihova zdravstvena kriza je zdaj rešena, a trga praktično nimajo. Težko je napovedati izhod iz te krize, zagotovo pa bo to za sabo potegnilo še druge premike. Nemška avtomobilska industrija, ki je sicer že v elektrifikaciji in digitalizaciji izgubljala tempo, je lahko žrtev tega obdobja in posledično tudi Slovenija, ki je zelo navezana na nemški trg in nemško avtomobilsko industrijo. Tudi med sektorji bo nastala velika razlika. Vidimo lahko, kaj se dogaja s turističnim sektorjem in države, kot so Italija, Španija in Francija, kjer je turizem zelo pomemben del gospodarstva, bodo posledično še toliko več utrpele. Našim sosedom Hrvatom tudi ne bo lahko, prav tako ne našemu zdraviliškemu turizmu, ki sloni na italijanskih in avstrijskih gostih, in ki je iz turizma, ki je obratoval 356 dni v letu, v trenutku ostal prazen. Zagotovo bo v nadaljevanju prišlo do številnih sprememb. Ponovno se bo pokazalo, kaj pomeni digitalizacija, dobre širokopasovne povezave, digitalna pismenost ljudi. Po izhodu iz te zdravstvene krize bomo na marsikaterem področju deležni drugačne ekonomije, kot smo je bili deležni pred samo krizo.

 

So ti črni scenariji mogoči?

BOGOVIČ: Zagotovo, kot vsi ugotavljamo, posledice bodo. Če na celo stvar pogledamo iz drugega zornega kota, se lahko tudi vprašamo, ali smo vse, kar smo počeli pred krizo, počeli prav. Če samo pogledamo naše nebo zdaj, ko že skoraj pogrešamo kakšno letalo, je bilo prej toliko črt, da praktično neba več nisi videl. Po drugi strani, veliko kopičenje denarja pri posameznikih, ki danes s tem denarjem nimajo kaj početi. Mislim, da se bo v tej krizi pokazala ta medčloveška pomoč, solidarnost, ki je na malem obsegu še toliko bolj potrebna in se je veliko bolje izkazala kot na kakšni nacionalni ravni. Prav tako imamo zdaj vsi čas za razmislek o vrednotah. Ko smo imeli 12. marca zasedanje Evropskega parlamenta, sem bil prav presenečen, ko sem slišal besedo samooskrba, ki je v prejšnjem mandatu skorajda nisem zasledil, ker je bila edina maksima enotni trg. Sedaj pa, ko govorimo o energetski, prehranski oskrbi, kratkih verigah, je kar naenkrat to zelo pomembno. To so stvari, na katere nas je na zelo brutalen način opozorila ta kriza in mislim, da se bomo iz tega naučili, da bo bolje ohraniti stik med proizvajalcem, kupcem, potrošnikom na lokalni ravni, imeti izdelane nacionalne gabarite, kjer se lokalna ekonomija lahko bolje odvrti. Glede na naš način življenja in kako zelo povezan je svet, pričakujem, da se bodo ti sektorji ponovno postavili na noge in se bo ta ekonomija zavrtela.

Opozorilo, ki smo ga dobili, je zelo močno. Iz svoje mladosti se spomnim, da je bil dosežek tistega leta, če je šel nekdo za en teden na morje. Če sedaj sami pri sebi ocenjujemo, ali pri svojemu otroku, študentu, kaj vse je že videl do svojega 22, 23 leta. Tudi to je na nek način sporočilo, ki ga moramo razumeti. In če smo prej v vsakem drugem stavku govorili o zelenem dogovoru ter podnebni krizi, smo sedaj na brutalen način spoznali, kako v enem mesecu izpuste drastično znižati, po drugi strani pa zelo hitro vidimo kakšne so te posledice. Kot pravi stari rek, lahko v vsaki slabi stvari vidimo tudi nekaj dobrega, moramo tudi v tej krizi dojeti ta sporočila. Zame je zelo pomenljivo, da sta britanski premier Johnson in gospod Trump enostavno ignorirala ta problem in se iz njega norčevala, hodila po bolnicah, kar je v Johnsonovem primeru vodilo k okužbi. Ta sporočila, ki nam jih nekdo pošilja med vrsticami, moramo dodobra pretehtati in spremeniti način življenja. In mislim, da bo to bistveno bolj spremenilo svet, kot ga je finančna kriza.

 

Zakaj v Evropi ne sprejmemo enakih ukrepov kot so jih v ZDA, kjer je Donald Trump aktiviral t. i. »Defence Production Act« in so podjetja iz avomobilske industrije začela proizvajati nujno medicinsko opremo, kot so respiratorji?

BOGOVIČ: To se dogaja. V Sloveniji sicer traja nekaj tednov. Maske smo v veliki meri sami začeli proizvajati, slovenska podjetja se trudijo za respiratorje, v Italiji se izdelujejo respiratorji. Velike blagovne znamke, ki so prej delovale v modi, avtomobilski industriji so sedaj osredotočene v to proizvodnjo, kar se dogaja tudi v Evropi.

 

Kje vi vidite priložnost za Evropsko unijo?

BOGOVIČ: V prvem planu vidim okrepitev javnega zdravstva in hkrati vsaj del skupne politike za reševanje kriznih situacij, kar je doslej ostalo zunaj tega, ampak vidimo lahko, da brez zdravja tudi ekonomije ni. Govori se o nekem t. i. »Health Hub-u«, kjer bi bila na kupu zbrana določena stroka. Evropa mora resnično premisliti tudi o tem, ali lahko tako brezskrbno prodaja podjetja v evropski lasti, ki jih v večini kupi Kitajska, in ali sme tako lahkomiselno seliti proizvodnjo v Azijo. Videli smo, da je večina proizvodnje respiratorjev in mask v Aziji in smo bili praktično brez svojih lastnih kapacitet, ker smo se v nekem trenutku odločili, da lahko za nižjo ceno dela nekdo drug. Tudi v farmacevtski industriji je veliko učinkovin za zdravila izdelanih v Aziji, ki pridejo v fabrikacijo, v tablete v Evropo. Ta segment bo prvi, ki bo na področju farmacije in kemične industrije imel posledice. Predvsem za Slovenijo sta lahko v velik poduk samooskrba s hrano in kratke verige, saj je tu še toliko bolj izpostavljena, kot so nekatere druge države. Zaznamo lahko tudi drastični padec porabe energije. In če smo prej prepričevali nekatere države o znižanju izpustov toplogrednih plinov, bomo kar naenkrat na neki drugi ravni, s katere bomo te izpuste najbrž lažje zmanjšali, po drugi strani pa tudi prestrukturirali energetiko. Digitalizacija je bila doslej šibka točka Evropske unije, kar se je s to krizo začelo spreminjati. Starejše ljudi smo začeli učiti bančnega poslovanja, vsi naši otroci se šolajo na daljavo, vidimo lahko, kako pomembna je digitalna povezava, se pravi kakobostna širokopasovna povezava tudi na podeželju. V projektu Pametne vasi tudi sam izpostavljam, kako je na eni strani treba imeti to bazno infrastrukturo, saj je v bistvu danes že človekova pravica dostopati do te širokopasovne povezave, po drugi strani pa imeti usposobljene ljudi, ki so digitalno pismeni, da lahko čim več tega uporabljajo. Mislim, da se je Evropska unija že pod vodstvom Junckerja kot sedaj gospe Von der Leyen, zavedla tega zaostanka na področju digitalizacije in nujnosti njene okrepitve.

 

Slovenija bo čez dobro leto prevzela predsedovanje sveta EU. Katere so tiste prioritete, ki bi jih morala v luči trenutne krize zasledovati?

BOGOVIČ: Prioritete se bodo zagotovo obrnile na glavo. Sedaj je predsedujoča Hrvaška, ki se mora ukvarjati še s potresom in praktično ne more delovati kot predsedujoča država, naslednji sta Nemčija in Portugalska, in nato Slovenija. Zagotovo se bomo predvsem ukvarjali s kohezivnostjo Evropske unije,  kako ostati povezani, kako ponovno vzpostaviti zaposlenost in minimalno brezposelnost, posledično tudi s socialno Unijo in temu primernimi ukrepi, s katerimi bomo pomagali najbolj prizadetim, da ne ostanejo na obrobju. Zagotovo bodo pri vseh teh ukrepih v ozadju tudi prehod v bolj trajnostno gospodarstvo, krožno gospodarstvo pa tudi digitalizacija. Prioritete pa bosta ostali kohezivnost EU in socialna varnost, ki bazira iz zaposlenih ljudi.

 

 

Kratek komentar o ukrepih?

BOGOVIČ: Virusom so prosto pot pustili v Italiji in Španiji. In vidimo, kaj se je zgodilo. Jaz mislim, da tudi tisti, ki so se na začetku norčevali iz virusa, so na glavo postavili svoje besede in ukrepe, vključno z Veliko Britanijo in ZDA. Ukrepe naše vlade močno podpiram in sem prepričan, da smo se Slovenci izkazali kot redoljubni narod. Raje vidim kakšen ukrep več kot manj v teh časih. Zagotovo pa se bo slej ko prej, če bo kakšen ukrep več in če se jih bomo posamezniki držali, možno po tej veliki noči, ki bo letos malce drugačna, približati nekemu običajnemu načinu življenja. Mislim, da vsi zelo pozorno spremljamo, kaj se dogaja, in resnično se lahko začnemo o normalnem življenju pogovarjati takrat, ko ne bomo imeli več prirasta novih bolnikov oziroma ga bomo drastično zmanjšali, kot je to uspelo Kitajski, Singapurju in ostalim Azijskim državam

Ostanimo doma, držimo se teh ukrepov in uporabljajmo vsa zaščitna sredstva, ko pridemo med ljudi. Najlepša stvar, ki se mi je zgodila v prejšnjem mandatu, so bili 4 vnuki, ki so se mi rodili in sedaj imam priložnost biti več z njimi. Mislim, da ljudje potrebujemo to, da smo ponovno človek človeku. Ob koncu krize pa se iz nje nekaj naučimo, zagrabimo za delo in poskušajmo nekoliko spremeniti svoj način življenja in čimprej vzpostavimo normalne odnose. Nismo družba, ki bi imela probleme z elementarnim pomankanjem, če pa se bomo odrekli kakšnemu luksuzu, pa na dolgi rok ne bo škodilo ne nam ne naravi.

 

Je demokracija v kombinaciji z globalizacijo in prisotnim trgom neučinkovita?

BOGOVIČ: Tukaj naletimo na elementarno vprašanje, saj sta v času krize potrebna skupni jezik in moč, da stopimo skupaj, kar mislim, da v Sloveniji znamo. Na srečo imamo vlado, ki je na levem in desnem polu, da nimamo kakšnih predčasnih volitev, ter imamo odločnega predsednika vlade in celotno vlado, ki sprejema ukrepe. To je krizni čas in vsi si želimo, da bi ga bilo čimprej konec, da preidemo nazaj v normalno življenje. Trg in tržna ekonomija bosta še naprej delovala. Meni je od nekdaj bil všeč ta evropski tip tržne ekonomije, ki je socialno tržna in ne predstavlja brutalnega kapitalizma, kot je v anglosaksonskem svetu in tudi na Kitajskem. Mislim, da lahko samo še tu okrepimo tiste elemente družbe, ki so zares ključni – zdravstvo, šolstvo.  Tu bomo morali dodati te nastavke in elemente solidarnosti v družbi, ki v takih trenutkih pomaga tistim, ki so najbolj ranljivi in pomoči potrebni. Mislim, da bomo sisteme malce preoblikovali, ne bi si pa želel nazaj kakšnega komunističnega sistema ali pa drugega totalitarnega sistema, ki nima dobrega konca.

 

Za koliko si bodo, če si bodo, bi si mogli evropski poslanci zmanjšati plače?

BOGOVIČ: Zagotovo je čas, ki zahteva, da se tudi v tem delu reagira. Slovenski evropski poslanci smo se takoj naslednji dan, ko smo se vrnili iz Bruslja, odločili, da takoj nakažemo določen prispevek Rdečemu križu. Tega nismo obešali na veliki zvon, kajti mislim, da to ni potrebno. Doslej je bilo že kar nekaj pobud, da bi se sredstva, ki so sicer namenjena za delovanje Evropskega parlamenta, ki je trenutno okrnjeno, namenila za druge stvari. Ni pa še nobenega uradnega predloga, ki bi govoril o specifičnih procentih. Pričakujem pa, da bo del ukrepov šel v to smer.

 

Kako izgleda vaše delo v času karantene? Kaj počnete?

BOGOVIČ: Delo poteka prek video konferenc, tako znotraj naše ekipe, mojih asistentov, s katerimi pripravljamo strateške stvari za delo po krizi, ki jih prej nismo imeli časa pripraviti, kot tudi delo z Evropskim parlamentom. Priznati moramo, da je to delo zelo okrnjeno v primerjavi z našim rednim delom, ko smo cele tedne v parlamentu. Omenil sem že vnuke, imam pa tudi nasad jablan, zaradi katerega nocoj nisem nič spal. Celo noč sem bil namreč v sadovnjaku, saj sva bila s sinom aktivna sinoči od enajstih in danes do osmih, ker sva poskušala preprečiti pozebo. Nato sem se samo stuširal in prišel k vam. In tudi sicer je bil moj način dela, tudi ko sem bil 13 let župan in v nacionalni politiki, vedno kombinacija politike in fizičnega dela na naši kmetiji, saj sem na tak način iskal svoje ravnovesje, kar mi je do sedaj dobro uspevalo. V tem trenutku doma delamo veliko na obnovi hiše in podobnih stvareh, s katerimi si aktivno zapolnim svoj čas. Ne visim ves čas na socialnih omrežjih, ne spremljam in se ne sekiram za vsako novico, s čimer skušam ohraniti to ravnovesje.