Bruselj, 2. oktober 2014 ? Evropski poslanec in predsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič je včeraj na zaslišanju kandidatke za komisarko za regionalni razvoj Corine Cretu, ki prihaja iz Romunije, postavil vprašanje o njenih načrtih, kaj bo naredila, da bo v prihodnje črpanje evropskih sredstev s strani držav članic, tudi Slovenije, boljše.
Celoten zapis Franca Bogoviča o poteku včerajšnjega zaslišanja komisarske kandidatke Corine Cretu pred pristojnim odborom EP in njegovo celotno vprašanje na zaslišanju ter odgovor nanj, je podan v nadaljevanju.
***
Včeraj je v Bruslju potekalo zaslišanje kandidatke za komisarko za regionalni razvoj gospe Corine Cretu.
Komisarka je sicer imela ob začetku deset minutni uvodni nagovor, nato ji je po eno obsežnejše vprašanje zastavilo vseh sedem predstavnikov poslanskih skupin v Evropskem parlamentu. Sledilo je 38 vprašanj članov odbora po sistemu 1 minuta za vprašanje, 2 minuti za odgovor.
Kot prvi je tako vprašanje kandidatki zastavil Lambert van Nistelrooij kot predstavnik in koordinator največje poslanske skupine v parlamentu Evropske ljudske stranke (European People?s Party ? EPP) za področje regionalnega razvoja, in sicer kako se bo bodoča komisarka spopadla z več kot 23 milijard evrov visokim primanjkljajem, ki zeva med obveznostmi Evropske unije in dejanskimi izplačili državam članicam. Ker gre za ogromen problem, za katerega rešitve še ni na vidiku, je pozval k predhodnem sodelovanju Evropske komisije in usklajevanju z Evropskim parlamentom, zato da se problemi, ki nastajajo s financiranjem regionalnega razvoja iz strukturnih skladov, rešujejo tekoče, v sodelovanju z odborom REGI in ostalimi resorji znotraj parlamenta. Čeprav je kandidatka Cretu zagotavljala, da se bo problemu likvidnosti pri izplačilih aktivno posvetila v najkrajšem možnem času, pa vizije, kako se lotiti tega problema ni predstavila. To je sicer precej negativno presenetilo nas člane odbora REGI iz vrst EPP, ki ta ogromni primanjkljaj vidimo kot bistveno skrb bodočega komisarja za področje regionalnega razvoja. Evropska komisija bo namreč težko zahtevala od držav članic finančno disciplino in poravnavanje obveznosti v rokih, če se pa celo sama ne drži teh načel.
Na zaslišanju pred pristojnim odborom REGI sem vprašanje kandidatki za komisarko postavil tudi sam, in sicer v zvezi z nizko absorbcijsko močjo črpanja evropskih sredstev v posameznih državah. Torej, ponekod danes ni problem pomanjkanje razpoložljivih sredstev, temveč težave določenih držav s tem, kako jih uspešno počrpati. Med njimi je tudi Slovenija. Celotno vprašanje in odgovor kandidatke za komisarko za regionalni razvoj Corine Cretu podajam v nadaljevanju.
Vprašanje evropskega poslanca Franca Bogoviča na zaslišanju komisarske kandidatke Corine Cretu na Odboru EP za regionalni odbor (REGI):
?Spoštovana kandidatka za komisarko,
Prihajate iz Romunije, sam prihajam iz Slovenije, za obe deželi je značilno, da imata kar precej težav pri črpanju evropskih sredstev, podobno kot še nekatere druge države. Zato je velikokrat občutek, da je večji problem absorbcijska sposobnost držav kot pa sam obseg sredstev. Razlogi so različni, danes so že bili omenjeni. Administrativne ovire, pomanjkljiva priprava projektov, pomanjkanje finančnih virov in podobno? V prihodnje je treba pripraviti jasne partnerske sporazume, operativne programe in Evropska komisija bo tista, ki bo nadzirala sledenje tem ciljem. Mislim, da je nujno potrebno, da vi kot komisarka in Komisija sama proaktivno pristopate v odnosu do držav članic in preprečite to, da bi države imele zaustavitev črpanja sredstev, zamike pri črpanju? Ampak, da se tudi s pomočjo Komisije izvede jasna pomoč in tudi pritisk na države, da se organizirajo in dobro naredijo to svojo domačo nalogo. Kaj boste naredili, da bo črpanje v prihodnje boljše tudi z vašo pomočjo??
Odgovor kandidatke za komisarko za regionalni razvoj Corine Cretu:
?Res je, da je v zadnjih letih prišlo do določenih težav, tudi sami ste upravičeno izpostavili, da so nekatere države članice imele res hude težave. Dovolite, da ponovim tisto, kar sem povedala že na samem začetku, kajti drugega odgovora ne morem podati. Mi sprejemamo uredbe in pa zakonodajne akte, ki pa se morajo izvajati, zato se morajo države članice zavedati tega, da je treba sredstva uporabljati na pravilen način. Od tega načela se ne moremo oddaljiti. Hitrosti absorbcije ne bomo postavljali v prvo vrsto. Uporabiti je treba sredstva, vendar na učinkovit način. Hitrost na tem mestu ni toliko pomembna. Imamo tudi programsko obdobje, v okviru katerega je jasno zapisano, na katere prednostne naloge se moramo osredotočiti, s tem bomo preprečili razdrobljenost, finančna sredstva so na voljo. Verjetno veste tudi to, da je na regionalnem sektorju na voljo digitalna agenda. Ta sredstva se bodo uporabljala tudi na področju MSP-jev, raziskav, inovacij, financirati je treba tudi gospodarstvo, ki bo prispevalo k reševanju ogljičnega odtisa. Vse to so izredno dobri ukrepi in če bodo dobro speljani, bo tudi absorbcijska zmožnost držav članic povečana. Ne želim se vračati nazaj na upravne zmogljivosti, vendar je zagotovo tudi administrativna zmogljivost pomembna. Ker na nacionalni ravni ni dovolj dobre administrativne strukture, se sredstva ne porabljajo dovolj učinkovito. Vendar sem optimistična. Zdi se mi, da bi države članice lahko prisilili v to, da v letu 2015 začnejo le nekoliko bolje porabljati ta sredstva.?
Kandidatka Cretujeva je sicer v več kot tri ure dolgem zaslišanju poudarila, da Evropsko komisijo vidi kot tehnično in finančno pomoč državam, ki pa bodo še vedno morale opraviti svojo nalogo. Zaznavanje in opredelitev svojih težav ter priprava rešitev za svoje pomanjkljivosti pa mora po njenem mnenju še vedno ostati na agendi držav članic, Komisija tega ne more narediti namesto njih. Omenila je tudi osredotočenost na energetsko varnost v povezavi z obnovljivimi viri energije ter pomembnost ukrepov za nadaljevanje decentralizacije znotraj EU.
Ker je gospodarska kriza v zadnjem obdobju najbolj prizadela ravno srednja in mala podjetja (SME), so v novi perspektivi sredstva za spodbujanje tega segmenta skorajda podvojena in sicer do višine 140 milijard evrov. Veliko pozornosti bo v prihodnjem obdobju namenjeno tudi izmenjavi izkušenj, saj je pretok informacij med državami prešibak, kar pomeni, da imajo določene države težave s tem, kako opredeliti svoje prednosti in priložnosti. Vsaka regija bi morala ponuditi svoj delček v mozaik k razvoju Evrope, in tukaj bo predvsem pomembna implementacija projekta pametne specializacije.
Poslanska skupina EPP bo sicer do danes podala pisno mnenje in se dokončno opredelila do kandidatke, ki ji sicer na področju regionalnega razvoja evidentno manjka izkušenj.Sam predvsem pogrešam kandidatkin bolj konkreten program dela v naslednjih petih letih za omenjeni resor. Tudi veliko poslanskih kolegov je zmotilo, da ni podala konkretnejših odgovorov in rešitev na vprašanje, kako se bo spopadla s trenutno najbolj akutnim problemom skupne regionalne politike, in sicer velikimi zaostanki izplačil na področju kohezijske politike.
Franc Bogovič
***
Spodaj si lahko ogledate videoposnetek vprašanja Franca Bogoviča in odgovora Corine Cretu.
Na fotografiji: Franc Bogovič s koordinatorjem EPP Lambertom van Nistelrooijem (levo) in madžarskim kolegom, evropskim poslancem Tomasom Deutschem, desno.
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
