Odziv evropskega poslanca SLS Franca Bogoviča (SLS/EPP) na letno poročilo Evropske komisije o vladavini prava v vseh članicah EU

Bruselj, 30. september 2020 – Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP) se je odzval na danes predstavljeno letno poročilo Evropske komisije o vladavini prava v vseh članicah EU:

“Aktivnosti Evropske Komisije s tem v zvezi in pripravljeno Prvo letno poročilo o pravni državi in vladavini prava, pozdravljam, saj je dobrodošel korak naprej k zaščiti pravic vseh državljanov EU. Dejstvo je, da spoštovanje vladavine prava postaja vse bolj politična tema in prav je, da se v vseh državah članicah sistematično spremlja tudi s strani Komisije.

Ugotovitve Komisije, ki se nanašajo neposredno na Republiko Slovenijo, ne predstavljajo posebnih presenečenj. Komisija je kot problematično izpostavila predvsem pomanjkanja človeških in finančnih virov za vrsto neodvisnih teles, kot sta Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ter Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) ter pomanjkanje specifičnih pravil za preprečevanje navzkrižja interesov v medijskem sektorju, kar pa po moje oceni samo po sebi še ne pomeni per se kršitve načela vladavine prava.

Nasprotno menim, da je v primerjavi z nekaterimi drugimi državami članicami EU, v katerih so bile ugotovljene bistveno bolj zaskrbljujoče in resne kršitve vladavine prava, kot so neposredni vplivi na sodstvo, Slovenija vseeno ocenjena razmeroma dobro in dejansko ne odstopa od evropskega povprečja. Seveda se strinjam, da bi bilo mogoče določene vidike vladavine prava še izboljšati, vendar je to veljalo čisto vedno, ne glede na vsakokratno vladajočo koalicijo.

V tem smislu Poročilo torej pozdravljam, saj predstavlja zlasti opozorilo in hkrati oporo državam članicam pri odpravljanju morebitnih pomanjkljivosti ali morebitnih težav. Kar v samem poročilu pogrešam pa je kljub vsemu dejstvo, da Komisija pri pripravi poročila po moji oceni ni v zadostni meri upoštevala tudi nacionalnih pogojenosti in zlasti zgodovinskih izhodišč ter časovne komponente razvoja demokracije v posameznih držav članicah, pri čemer je treba razumeti, da so nekatere države članice še do 30 let nazaj vendarle še živele v totalitarizmu in zato proces celovite vzpostavitve vladavine prava na nekaterih področjih še traja. Del problemov te tranzicije imamo med drugim tudi v Sloveniji tako v pravosodju (zaostanki pri najzahtevnejših finančnih kriminalnih dejanjih), kot v medijskem prostoru (lastništvu medijev in delitvi medijskega kolača), kot razumem poročilo Evropske komisije.

S tega vidika je tako Slovenija, kot tudi ostale vzhodno evropske države, vseeno specifična, zlasti upoštevajoč, da je v vseh vzpostavljena mlada demokracija, zato menim, da upoštevanje povsem enakih kriterijev in meril za presojo vladavine prava, kot danes obstaja v vseh državah članicah, ne daje povsem optimalnega rezultata.