Prepoved prodaje novih avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem od l. 2035 dalje ima lahko katastrofalne posledice ne le za slovensko avtomobilsko industrijo, pač pa celotno gospodarstvo ter širše socialne ter ekonomske posledice

Bruselj, Ljubljana, 28. februar 2023 –  Evropski poslanec Franc Bogovič je na februarskem zasedanju Evropskega parlamenta glasoval proti dogovoru s Svetom EU o spremembi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova osebna vozila in kombinirana vozila. V nadaljevanju je podana njegova obrazložitev glasovanja proti – kateri so njegovi glavni pomisleki ob prepovedi prodaje vozil z motorjem na notranje izgorevanje, oceni vpliva na gospodarstvo, mnenje o strategiji za zmanjšanje emisijskih vrednosti CO2 na področju prometa in razmislek o realnosti dosege cilja o nični stopnji emisij do leta 2035. 

Obrazložitev glasu proti:

»Na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta sem glasoval proti dogovoru s Svetom EU o spremembi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova osebna vozila in kombinirana vozila.

Evropska komisija v svojem predlogu spremembe uredbe predlaga postopno opuščanje vozil z motorjem na notranje izgorevanje, vse do absolutne popolne opustitve v letu 2035, a sam menim, da predlog v trenutni vsebini v določenih točkah zelo ogroža evropsko gospodarstvo. Za tak prehod po celotni EU enostavno ni vzpostavljene dovolj infrastrukture. Dejstvo je tudi, da si velik del Evropejcev električnih avtomobilov žal ne more privoščiti. Še več, takšna ureditev bo podražila nove avtomobile, stala na tisoče delovnih mest in pomenila bistveno breme, če ne propad, za osrednjo evropsko industrijo.

Tudi Politična skupina EPP, katere član sem, je takšnemu predlogu, ki vključuje absolutno prepoved prodaje novih avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem od leta 2035 dalje, nasprotovala. Menimo, da bi bilo bistveno bolj smotrno, da bi namesto k zgolj eni tehnologiji (električna vozila), težili k uporabi širših inovacij in znanosti pri iskanju najučinkovitejšega načina za zmanjšanje emisij CO2 ter h tehnološki odprtosti in tehnološki nevtralnosti. V EU je s trenutnim predlogom ogroženih več sto tisoč delovnih mest, ustvarjanje novih delovnih mest pa je enako pod vprašajem, sploh upoštevajoč, da se nove proizvodnje baterij vzpostavljajo kvečjemu v Kanadi, ZDA in na Kitajskem, ne pa tudi v EU. Še več, nikakor ne gre pozabiti na bolj oddaljena ruralna, podeželska območja, kjer javnega prometa enostavno ni mogoče ali ne bo lahko zagotoviti, na drugi strani pa popolnoma izostaja potrebna infrastruktura za električna vozila. Misliti moramo tudi na starejšo populacijo, ki se bo težko prilagodila ali soočila s sprejetimi spremembami.

Dejstvo je, da na ravni EU delež bruto domačega prihodka avtomobilske industrije presega sedem odstotkov in zagotavlja skoraj 13 milijonov delovnih mest. V Sloveniji avtomobilska industrija predstavlja celo deset odstotkov slovenskega BDP in več kot 20 odstotkov k slovenskemu izvozu (največ izvozimo v Nemčijo (40 odstotkov), sledijo Francija, Italija, Avstrija, Velika Britanija in ZDA). V Sloveniji v segmentu avtomobilske industrije deluje skoraj 400 podjetij. Njihovi celotni prihodki znašajo okoli štiri milijarde evrov letno. Dobavitelji v tej industriji so v 80 odstotkih izvozniki. Trenutno je z avtomobilsko industrijo neposredno in posredno povezanih okoli 40.000 delovnih mest, dodana vrednost v dejavnosti je nadpovprečna in dosega skoraj 50.000 evrov na zaposlenega.

To so dejstva, ki jih nikakor ne gre zanemariti, na drugi strani je bilo po podatkih AMZS v Sloveniji leta 2021 prodanih zgolj 1689 električnih avtov, kar pomeni le 3,13-odstotni tržni delež med novimi prodanimi avtomobili.

Predlog Komisije v sprejeti vsebini ima torej lahko zares katastrofalne in dolgoročne posledice ne le za slovensko avtomobilsko industrijo, pač pa celotno gospodarstvo in širša socialna ter ekonomska vprašanja.

Namesto nepremišljenega sprejemanja nerealnih, celo škodljivih, zakonodajnih predlogov bi bilo torej bistveno bolj smotrno, da se v tej fazi več vlaga v raziskave in razvoj ter omogoča tehnološko odprtost in nevtralnost, nadalje vlaga v širitev proizvodnih kapacitet, nove pristope in modele na področju izobraževanja in tudi nove modele povezovanja znanosti z gospodarstvom ter da se zagotovi podporo države (tudi s finančnimi spodbudami) investicijam v raziskave, razvoj in inovacije za zeleno in digitalno preobrazbo avtomobilske industrije.

Osebno menim, da gre dejansko za dokaj nerealen predlog, ki do leta 2035 niti ne bo mogel praktično zaživeti v praksi, saj preveč vprašanj ostaja odprtih, EU pa drvi v smer, ki si je niti ne more privoščiti, pri čemer je v tej tekmi osamljena, če že ne sama. Dejstvo je, da cilja o nični stopnji CO2 emisij v prometu do leta 2035 ni mogoče doseči globalno gledano (enako dvomim, da je to mogoče doseči v EU), kar pomeni, da bo s sprejetim predlogom EU izpadla tudi na globalnih svetovnih trgih, kar bo dodatno obremenilo konkurenčnost naše industrije. Nezanemarljivo je dodatno vprašanje dostopa do kritičnih materialov in surovin, ki jih v EU za tako ambiciozne cilje zagotovo nimamo dovolj, neznanke obstajajo tudi glede baterij in čipov, kar kaže na to, da se na področju energetike selimo iz ene oblike odvisnosti (neposredne – uvoz ruskega plina in energentov) v drugo (posredne – uvoz baterij, čipov in kritičnih surovin).

Zeleni prehod v prometu in zmanjšanje ogljičnih izpustov sicer absolutno podpiram, vendar je treba izbirati prave in premišljene korake, kar trenutni predlog uredbe zagotovo ni. Za popolno prepoved avtomobilov z notranjim izgorevanjem bi bilo potrebnega mnogo več časa, da se okrepi sodelovanje strokovnjakov z industrijo na področju izdelovanja baterij in potrebne infrastrukture za električne avtomobile. Poleg tega bi morali najprej zgraditi prepotrebno in učinkovito infrastrukturo ter vzpostaviti dodatna, nova delovna mesta za ljudi, ki bodo izgubili delo v trenutni “tradicionalni” avtomobilski industriji.”

Foto: Pisarna evropskega poslanca Franca Bogoviča