Pri ravnanju z odpadki in pri implementaciji EU zakonodaje o odpadkih moramo biti ambiciozni in ažurni. Slovenija je dober primer, da se da, če se hoče.  

Koprivnica, Ljubljana – 16. april 2021 – Franc Bogovič, evropski poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu (SLS/EPP), je včeraj, 15. aprila, kot podpredsednik parlamentarne med-skupine Evropskega parlamenta o podnebnih spremembah, biotski raznovrstnosti in trajnostnem razvoju, gostil strokovni posvet z naslovom: Kje smo pri implementaciji zakonodaje EU o odpadkih.

 

V odlični razpravi so sodelovali predstavniki iz različnih držav, ki so predstavili nacionalno stanje, pa tudi g. Mattia Pellegrini, vodja enote B3 za ravnanje z odpadki in sekundarnimi materiali iz Evropske komisije; Piotr Barczak, višji politični uradnik za odpadke pri Evropskem uradu za okolje; Ioannis Bakas, strokovnjak za odpadke iz Evropske agencije za okolje; Ana Gutiérrez Dewar, koordinatorka za institucionalne odnose in politično delovanje Retorna; Arthur ten Wolde, izvršni direktor Ecopreneur; Johannes Weber, predsednik delovne skupine za krožno gospodarstvo, FoodDrinkEurope in vodja evropskih zadev pri Nestlé; Françoise Bonnet, generalna sekretarka Združenja mest in regij za trajnostno upravljanje virov ter drugi.

 

Dejstvo je, da so vlade in institucije EU že leta 2018 sklenile zgodovinski sporazum, s katerim so uvedle to, kar so mnogi označili za najbolj ambiciozen sklop zakonov in ciljev na svetu za povečanje recikliranja in predelave odpadkov. Dve leti kasneje je v juliju 2020 večina držav članic EU žal zamudila rok za prenos teh zakonov v nacionalno zakonodajo.

 

V okviru organizirane konference so sodelujoči ocenili dosedanji napredek in opredelili, kaj tvegamo, če se zakonodaja ne bo implementirala, kot bi se morala, saj s tem ogrožamo tako naravo, kot tudi naše zdravje. Poslanec Bogovič je pri tem opomnil, da je v lanskem letu kovid kriza zelo spremenila naša življenja in tudi našo percepcijo potrošništva. Večina odpadkov je kljub temu še vedno ustvarjena v okviru gospodinjstev, se pa ljudje vse bolj in bolj zavedajo negativnih učinkov odpadkov.

 

Bogovič je nadaljeval, da je pri upravljanju z odpadki še veliko mogoče spremeniti. Zaskrbljujoče je, da je samo 12 držav članic EU do julija 2020 uspelo implementirati zakonodajo EU glede odpadkov iz leta 2018. Slovenija je med njimi in je dober primer, da se da, če se hoče. To velja tako za našo prestolnico, ki ima enega izmed najmodernejših sistemov ravnanja z odpadki, kot tudi recimo za občino Krško, ki je že pred časom dosegla in zadostila vsem ciljem, ki so bili določeni na EU ravni.

 

Vsi vemo, da so podnebne spremembe svetovni izziv, ki vpliva na vse ravni družbe in tudi na celotno gospodarstvo. Pri tem pomembno vlogo igra prav učinkovito ravnanje z odpadki. Ravno zaradi tega je Evropska komisija že marca 2020 predstavila načrt za drugi akcijski sveženj za krožno gospodarstvo, ki naj bi dopolnil Zeleni dogovor EU, da bi pospešil prehod držav članic v prihodnost, ki bo ogljično nevtralna, v središču vsega pa je težnja k ureditvi: nič odpadkov (“zero waste”). Za slednje bo pomembno predvsem, da EU pripravi primerno zakonodajo in usmeritve; da nadzoruje in spremlja implementacijo v nacionalno zakonodajo ter ustrezno ukrepa, tudi s sprožitvijo ustreznih postopkov, v kolikor države pri implementaciji ne bodo uspešne; pri vsem pa bo ključno zlasti, da bo predlagana zakonodaja tudi izvedljiva tako na nacionalni kot na lokalni ravni. Prav regionalne in lokalne oblasti so namreč tiste, ki v praksi izvajajo zakonodajo, z bolj ali manj uspešnim upravljanjem in ravnanjem z odpadki.

 

Za še boljše upravljanje z odpadki v prihodnje bodo potrebne boljše statistike, ustrezna tehnologija, digitalizacija, ustrezno sodelovanje vseh deležnikov v procesu, prava infrastruktura, zlasti pa tudi ustrezno financiranje, tako skozi kohezijska sredstva, kot sredstva za odpornost in okrevanje. Saj, kot je to navajal tudi moto organizirane konference, nimamo časa za zapravljanje imamo #NoTimeToWaste, ko je govora o krožnem gospodarstvu.