Bruselj, 8. september 2020 – Na odboru Evropskega parlamenta AGRI, v katerem deluje tudi evropski poslanec Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič (SLS/EPP) so evropski poslanci sinoči sprejeli tudi Poročilo o prihodnji strategiji EU za gozdarstvo (v nadaljevanju: Poročilo), s katerim Evropski komisiji, ki je zadolžena za pripravo dolgoročne gozdarske strategije EU, podajajo usmeritve za njeno pripravo, kot tudi svojo vizijo trajnostnega upravljanja z gozdovi v EU.
Gozdovi predstavljajo približno 43 % površine EU (cca. 182 milijonov ha) in opravljajo pomembno vlogo ponora ogljika iz ozračja. Gozdarstvo je izjemno pomembna gospodarska panoga v EU, saj posredno in neposredno zaposluje prek 3 milijone ljudi, ta delovna mesta pa so dolgoročno odvisna od dobro upravljanih gozdnih ekosistemov. Čeprav gozdarstvo in politika upravljanja z gozdovi nista v pristojnosti EU, spadata namreč v pristojnost držav članic, si moramo na ravni EU kljub temu prizadevati za skladnost nacionalnih ukrepov za upravljanje z gozdovi, ki morajo krepiti trajnostno upravljanje z gozdovi. Zato v sprejetem Poročilu države članice evropski poslanci pozivajo h krepitvi omenjenega trajnostnega upravljanja, z namenom izboljšanja ekološkega stanja gozdov, izboljšanja zdravja in odpornosti ekosistemov in lažjega prilagajanja na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
Sistem sonaravnega upravljanja z gozdovi, kakršnega poznamo v Sloveniji, je bil s strani pripravljavcev Poročila, predvsem poročevalca Petrija Sarvame iz Finske, prepoznan kot eden najboljših sistemov, ki bi ga veljalo uvesti še v kateri drugi državi EU. Zato od Komisije in držav članic EU člani odbor AGRI pričakujejo, da bo nova gozdarska strategija EU spodbujala in podpirala izmenjavo najboljših praks pri izvajanju trajnostnega upravljanja gozdov, pa tudi poklicno usposabljanje gozdarskih delavcev in upravljavcev gozdov ter boljše čezmejno sodelovanje med državami članicami pri upravljanju z gozdovi.
V poročilu tudi pozivajo k povečanju uporabe izdelkov na osnovi lesa oz. spodbujanju krožnega biogospodarstva, ki omogoča boljše izkoriščanje lesa kot trajnostne surovine, ki lahko nadomešča surovine iz fosilnih virov ter tako pomaga pri zmanjševanju količin odpadkov, ki se trajno odlagajo v okolje. Biogospodarstvo namreč predstavlja skoraj 2,5 milijarde EUR vreden trg v EU, ki daje zaposlitev prek 20 milijonom ljudi, zato je vlaganje v raziskave in razvoj v tej panogi ključno za njen nadaljnji razvoj. V pretekli finančni perspektivi EU je namreč 1 EUR, vložen v raziskave in inovacije na področju biogospodarstva v okviru programa Obzorje 2020, ustvaril približno 10 EUR dodane vrednosti. Seveda pa mora biti nadaljnji razvoj biogospodarstva skladen z zaščito biotske raznovrstnosti.
V Poročilu Komisijo odbor AGRI tudi poziva, da v novi strategiji predvidi oblikovanje sheme za podporo lastnikov gozdov, tudi finančno, ki bi omogočala nadaljnje vlaganje lastnikov gozdov v sodobne tehnologije ter okoljske in podnebne ukrepe, ki krepijo večnamensko vlogo gozdov, s posebnim finančnim instrumentom za upravljanje območij v omrežju Natura 2000, kar je zelo pomembno tudi za številne lastnike gozdov v Sloveniji. Kot poudarja Bogovič, bi omenjena shema bi po njegovem mnenju morala biti rezultat kombinacije finančnih instrumentov, nacionalnega financiranja in financiranja iz zasebnega sektorja.
Bogovič izraža še pričakovanje, da bo nova gozdarska strategija usklajena z že objavljenima strategijama EU – strategijo »Od vil do vilic« in strategijo o biotski raznovrstnosti – ki obe močno posegata tudi v politiko upravljanja z gozdovi. »Za konec naj še dodam, da smo v sprejeto Poročilo vključili tudi številne »slovenske« amandmaje, ki smo jih pripravili skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, sopodpisali pa smo jih vsi slovenski poslanci Evropskega parlamenta,« je še poudaril Bogovič
Glasovanje o končnem Poročilu bo predvidoma na oktobrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
