Strasbourg, 2. februar 2016 ? Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je pozno sinoči (1. 2. 2016) na februarskem zasedanju opozoril Evropski parlament na aktualno problematiko ustanavljanja državnega podjetja ?Slovenski državni gozdovi? v Sloveniji s strani sedanje Vlade RS in vladne parlamentarne koalicije, ter izrazil zaskrbljenost zaradi vmešavanja v prosti trg in na področje konkurenčnosti, saj je ta projekt lahko v nasprotju z evropskimi pravili.
?Po neuspešnem dvajsetletnem obdobju, ko so koncesionarji v slovenskih državnih gozdovih poskrbeli predvsem za svoje žepe, se je levosredinska vlada v Sloveniji odločila, da ustanovi državno podjetje ?Slovenski državni gozdovi?, ki bo zaposlovalo gozdarje, sekače, kupovalo traktorje, gospodarsko opremo, gradilo logistične centre z državnim denarjem in na trgu prodajalo les,? je v svojem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta dejal Bogovič in opozoril, da je ustanovitev takšnega podjetja velika nevarnost za sistemska tveganja, ko bo poslovanje državnega podjetja pod vplivom interesnih skupin, medstrankarskih bojev in ponesrečenih kadrovskih rešitev, hkrati pa se bo pojavila nevarnost za sistemsko korupcijo. ?Žal imamo v Sloveniji že veliko takšnih primerov,? je še povedal Bogovič ter opozoril, da slovenska država tako vstopa na tanek led vmešavanja v prosti trg in na področje konkurenčnosti, in se tako lahko znajde pod drobnogledom Evropske komisije.
Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) ob današnji obravnavi in odločanju poslancev Državnega zbora Republike Slovenije o predlogu Vlade Republike Slovenije za ustanovitev državnega podjetja ?Slovenski državni gozdovi? slovenski javnosti podaja svoje širše stališče, ki ga v celoti podajamo v nadaljevanju:
?Na predlog ministra Židana danes Državni zbor RS odloča o ustanovitvi državnega podjetja Slovenski državni gozdovi, ki bo upravljalo s slovenskimi gozdovi v lasti države in skrbelo za vse z njimi povezane tržne aktivnosti. Slovenska politika, v tem primeru celo neposredno Vlada Republike Slovenije in vladna koalicija, se tako spet vrača na področje, za katero se je že neštetokrat izkazalo, da tam nima kaj iskati. Navkljub vsem dobrim namenom in lepim željam na papirju, se z ustanovitvijo takšnega podjetja odpira prostor za Slovencem že dobro znano sistemsko tveganje, ko bo poslovanje državnega podjetja pod vplivom interesnih skupin, medstrankarskih bojev, ponesrečenih kadrovskih rešitev…. Ideja bo znova zahtevala ogromne vložke davkoplačevalskega denarja, gre za okoli 20 milijonov evrov, hkrati pa ni nobenega jamstva, da bo podjetje res poslovalo tako uspešno kot trdijo v vladni koaliciji. In v primeru neuspeha zopet ne bo nikogar, ki bi prevzel odgovornost, na izgubi pa bo državna blagajna, torej posredno kar sami državljanke in državljani. Videti je, kot da se nismo nič naučili iz propadov velikih državnih podjetij v preteklosti, ki jih je pokopalo ravno neodgovorno politično vodenje in nadziranje, napačne poslovne in kadrovske odločitve. Voditi gozdno podjetje dandanes zahteva znanje, izkušnje in ustrezno opremo predvsem pa ustrezen nadzor s strani lastnikov, ki jim je osnovno vodilo uspešnost podjetja, ne pa politične kadrovske rešitve in zadovoljevanje različnih parcialnih interesov. To ni delo za državne uslužbence!
Ustanavljanje državnega gozdnega konglomerata pod nadzorom politike je korak v smer preživete planske politike, ki bi jo že zdavnaj morali pustiti za sabo, saj se v Sloveniji z zelo slabo poslovno etiko in nedelujočo pravno državo več kot očitno ne obnese. Prav tako bo tako podjetje zaradi svojega posebnega statusa, ko bo zanj jamčila država, nelojalno konkuriralo ostalim ponudnikom, s čimer Vlada RS vstopa na tanek led vmešavanja v prosti trg, na kar bo slej kot prej postala pozorna tudi Evropska komisija.
Dvajsetletne koncesije za upravljanje s slovenskimi državnimi gozdovi, ki se iztečejo konec junija letos, so se pokazale kot neprimerna oblika gospodarjenja z državnimi gozdovi. V letu 2012, ko sem bil minister za kmetijstvo in okolje, smo oblikovali delovno skupino, ki je pripravila tri predloge bodočega upravljanja državnih gozdov.
Največ strokovne podpore je dobil predlog, v katerem bi združili uslužbence Sklada kmetijskih zemljišč, ki se ukvarjajo z gozdarstvom, in del uslužbencev Zavoda za gozdove Slovenije pod isto organizacijsko enoto, lahko tudi v okvir podjetja v lasti države. Vendar, nikakor ne z namenom, da bi se ukvarjali s sečnjo, spravilom in prevozom ter prodajo lesa, niti, da bi z davkoplačevalskim denarjem kupovali traktorje, kamione za prevoz lesa ter gradili državne logistične centre. Osnovna ideja za to ekipo je bila, da bi sedanja območja koncesij razdelili na večje število manjših enot. Les bi nato prodajali po t. i. sistemu “na panju” po postopkih javnih dražb. Naloga teh zaposlenih bi bila določiti pet do sedem letni etat za posek lesa, transparentna izpeljava razpisa in tekoča kontrolira poseke. Razpisi bi bili večstopenjski. Najprej bi bil izveden razpis za slovenska lesno predelovalna podjetja, nato za hribovske in gorske kmetije, v tretji fazi pa bi sledil splošni javni razpis, na katerem bi lahko konkurirali dosedanji koncesionarji in vsi ostali usposobljeni izvajalci. Na takšen način bi zagotovili transparenten postopek prodaje, zagotovili bi, da bi bil les prvenstveno namenjen tistim, ki ga v Sloveniji tudi predelujejo, omogočili bi preživetje hribovskih in gorskih kmetij, s splošnim javnim razpisom pa tudi zagotovili konkurenco in primerno visok prihodek državi. Pri takšni ureditvi država tudi ne bi bila izpostavljena tveganju, da lahko gozdarsko podjetje posluje z izgubo ali da bi bila s strani EU kaznovana zaradi nedovoljenih državnih pomoči.
Še enkrat poudarjam, da naloga države ni da zaposluje sekače in ostale gozdarske delavce, prevaža in skladišči les, prodaja les na trgu, temveč je njena naloga zagotoviti odgovorno in trajnostno gospodarjenje z gozdom, postavitev jasnih pravil na trgu za vse in oblikovanje okolja ter pogojev za razvoj lesne dejavnosti.
Slabe izkušnje s koncesionarji so voda na mlin avtorjem tega populističnega predloga zakona. Visokoleteči cilji, žal v praksi vse prevečkrat utopični dobri nameni, ki so zapisani v navedenem predlogu zakona, so povsem v skladu s pogledi socialističnih strank, ki predstavljajo večino v aktualni sestavi Državnega zbora RS.
Nova ureditev bo povzročila propad sedanjih koncesionarjev, ki razpolagajo z opremo, prostori in usposobljenimi delavci tako za sečnjo, kot za prodajo lesa, saj bodo prvega julija prek noči ostali brez dela. Namesto, da bi odpravili anomalije sedanje ureditve se država spušča v veliko avanturo, ko bo na novo, z javnim denarjem, vzpostavljala nekaj, kar v Sloveniji že obstaja. Država ni bila dober lastnik niti v prejšnjem sistemu niti v samostojni Sloveniji, zato se lahko samo vprašamo, komu je v interesu, da ponavljamo stare napake. Posledice napačnih političnih odločitev na področju gozdarstva pa bodo na koncu zopet plačevali slovenski davkoplačevalci.?
VIDEO ? Govor evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) na februarskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta (1. 2. 2016) o ustanavljanju državnega podjetja Slovenski državni gozdovi:
Evropski parlament
Evropska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
Evroparl TV
