Bogovič o protipoplavni zaščiti in namakanju z župani Spodnje Savinjske doline

 

Bogovičev predlog projektne koordinacijske skupine dobil podporo županov Spodnje Savinjske doline

Vir fotografije: Občina Polzela

 

Bogovič o protipoplavni zaščiti in namakanju z župani Spodnje Savinjske doline

Bogovičev predlog projektne koordinacijske skupine dobil podporo županov Spodnje Savinjske doline

Polzela, 7. december 2014 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) se je konec prejšnjega tedna – v petek, 4. decembra, z veseljem odzval povabilu kolegija županov Spodnje Savinjske doline in prispel na Grad Komenda Polzela, kjer ga je sprejel Jože Kužnik, župan Polzele. Tema kolegija je bila protipoplavna zaščita in namakanje. Prebivalci občin Spodnje Savinjske doline se že desetletja bojujejo z zaščito pred poplavami Savinje, njenih pritokov in hudourniških voda. Na drugi strani se kmetje, v prvi vrsti hmeljarji, srečujejo s potrebami namakanja kmetijskih površin na prepustnih prodnatih tleh, ki so značilne za to dolino. Bogovič je poleg oblikovanja projektne koordinacijske skupine predlagal, da se stroko na področju namakanja združi pod enim okriljem. Pohvalil je Hmeljarski zavod kot enega izmed večjih zakladnic znanja, izkušenj in dobrih praks. Na vprašanje, kje bi se še dalo pridobivati sredstva za projekt protipoplavne zaščite in namakanja v Spodnji Savinjski dolini, je izpostavil Programe razvoja podeželja in predvsem možnosti pridobivanja sredstev s strani Evropske investicijske banke, ki ima še poseben posluh za območja, kjer se čutijo posledice okoljskih vplivov in degradacije okolja.

Protipoplavna zaščita in namakanje sta Bogoviču dobro znani temi. Poplave Sloveniji niso prizanesle niti leta 2012, ko je opravljal naloge ministra na takrat združenem Ministrstvu RS za kmetijstvo in okolje. Veliko znanja in izkušenj si je pridobil že kot župan Občine Krško, ko so skupaj s posavskima županoma inovativno izpeljali projekt umestitve energetskih objektov v prostor na Spodnji Savi, ob sočasnem reševanju protipoplavne zaščite in namakanja. Uspešne prakse je Bogovič predstavil vsem odgovornim na kolegiju županov Spodnje Savinjske doline.

Poleg pregleda in preseka stanja s strani županov Žalca ? Janka Kosa, Prebolda ? Vinka Debeljaka, Polzele ? Jožeta Kužnika, Braslovč –  Branimirja Stojanška, Tabora ? Antona Groblerja in Vranskega ? Franca Sušnika, so dodano vrednost kolegiju doprinesli strokovni pogledi in rešitve Roka Fazarinca, strokovnjaka za vode in poplavno varnost, Vinka Drče, predstavnika Strokovnega odbora za hmeljarstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in predstavnika Hmeljarskega inštituta Slovenije z njihovo strokovno kadrovsko podporo in znanjem na področju namakanja.

Člani in prisotni na kolegiju županov so prisluhnili predlogom Bogoviča in se zavezali, da še letos oblikujejo projektno koordinacijsko skupino, ki bo sestavljena s strani predstavnikov občin, predstavnika stroke Roka Fazarinca in pod strokovnim sodelovanjem Hmeljarskega inštituta Slovenije, ki ima največ strokovnega znanja s področja namakanja. Prednostna naloga koordinacijske skupine je, da doseže širok konsenz z vsemi navedenimi deležniki, ga predstavi in dobi podporo občanov Spodnje Savinjske doline ter tako enotno pristopi k reševanju problematike s pristojnimi ministrstvi in njihovimi službami.

Bogovič je opozoril, da mora biti projektna ? koordinacijska skupina gonilna sila za izvedbo projektov in dodal: ?V kolikor boste čakali, da bodo ljudje iz Ministrstva RS za okolje in prostor rešili poplavno varnost Savinjske doline, boste čakali še dolgo časa.? Poudaril je tudi, da je v postopkih pridobivanja potrebne projektne dokumentacije zelo pomembno, da projektna koordinacijska skupina ministrstvu že prinese pričakovanja in zahteve prebivalcev, po drugi strani pa je treba priti do dogovora med vsemi prizadetimi glede tega, kaj je možno in kaj ni, že do takrat, ko pride do predstavitve državnega prostorskega načrta.

Bogovič je opozoril tudi na problematiko namakanja, ki ga pokriva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP): ?Problem, ki ga vidim, je razdrobljenost stroke, ki pokriva področje namakanja znotraj MKGP. Sam sem zagovornik, da je treba vse strokovne ekipe združiti, in tam, kjer je že danes največ znanja, zgraditi center za namakanje.? Bogovič je poudaril, da je po njegovem globokem prepričanju za namakanje hmeljarskih površin in za zelenjadarstvo Hmeljarski zavod tisti, ki bi moral to pooblastilo od države pridobiti in zagotoviti enotno mrežo tako poučevanja, strokovnega svetovanja kot predlogov izvedbe namakalnih potreb v Sloveniji.

 

Pomembno vprašanje županov za evropskega poslanca je bilo tudi, ali bi se iz Evrope dalo pridobiti kakšna sredstva za protipoplavno zaščito in namakanje. Bogovič je povzel: ?V pretekli finančni perspektivi je že bilo črpanje denarja, ki je bil namenjen tudi za Savinjo ? Občine Celje, Vojnik, Laško? Del sredstev je tudi še sedaj na razpolago ?? Izrazil pa je bojazen, da je zelo malo časa za zagotavljanje prijave na razpise in izvedbo vse potrebne dokumentacije za uspešno prijavo. Sicer pa je opozoril na sredstva Vodnega sklada tukaj v Sloveniji, ki so v prvi vrsti namenjena za te namene. ?Predlagam, da ministrstvo vzpostavi pogovore z Evropsko investicijsko banko ? to je banka vseh držav in ima ravno za ta področja, ki se soočajo s posledicami klimatskih sprememb, ogromno denarja. Naslednji vir, ki ga ni za zanemarjati na področju namakanja, je Program razvoja podeželja. Treba je pomisliti in izkoristiti vse možnosti, jih povezati, pridobiti konsenz in zagotoviti izvedbo projekta, da bosta namakanje in protipoplavna zaščita delovala v zadovoljstvo vseh ? tako naroda kot države,? je na srečanju še dejal Bogovič.