Bogovič: Turčija, v stanju kot je danes, ne more in ne sme postati članica EU

 Moramo se pripraviti na nov begunski val. Kajti možni protiukrepi, ki jih bo na tem področju sprejel predsednik Erdogan, so navkljub njihovi spornosti za EU lahko zelo boleči in bodo predstavljali velik izziv v naslednjih mesecih in letih.

Strasbourg, 23. november 2016 – Tekom včerajšnjega plenarnega zasedanja v Evropskem parlamentu so poslanci razpravljali tudi o nadaljnjih odnosih med EU in Turčijo. Pripravljena resolucija s strani Evropskega parlamenta, ki predlaga začasno zamrznitev pogajanj, je predvsem posledica množičnih aretacij predstavnikov politične opozicije, novinarjev, sodnikov, tožilcev, vojakov in ostalih, ki so po mnenju predstavnikov vlade bodisi teroristi oz. njihovi podporniki, bodisi narodni izdajalci, odgovorni za (neuspeli) vojaški udar julija letos. »Zato ocenjujem, da je treba reči bobu bob, in da Evropa takšne Turčije, kakršna je danes, enostavno ne more in ne sme sprejeti v okvir EU. Danes je to država, ki ne spoštuje naših vrednot, ne vladavine prava, ne človekovih pravic. Sprašujem se, če si Turčija sploh želi vstopa v EU in spoštovati takšne vrednote, kot jih danes imamo v Evropi, ali pa si predstavlja, da se bo Evropa prilagodila njihovim?« se je v razpravi v Evropskem parlamentu vprašal evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je sicer tudi nadomestni član delegacije v parlamentarnem odboru EU – Turčija.

»Ocenjujem, da sprejemamo pravilno odločitev, da predlagamo EU zamrznitev pristopnih pogajanj s Turčijo, konec koncev so ta že nekaj let na mrtvi točki, dokler ne pride do določenih sprememb v njihovi politiki. Resno moramo razmisliti tudi, kako bomo zaščitili naše evropske interese na Cipru in tudi v Grčiji. Predvsem pa se moramo pripraviti na nov begunski val. Kajti možni protiukrepi, ki jih bo na tem področju sprejel predsednik Erdogan, so navkljub njihovi spornosti za EU lahko zelo boleči in bodo predstavljali velik izziv v naslednjih mesecih in letih,« opozarja Bogovič.

Bogovič pri tem opozarja na politične spremembe, ki so se zgodile tekom vladavine Recepa Erdogana. »Dejstvo je, da smo ob začetku pogajanj v letu 2005 vsi podpirali proevropsko turško politiko, v smeri EU pa so skupaj združeno delovali tako vladajoča Erdoganova stranka kot tudi struja danes preganjanega opozicijskega voditelja v izgnanstvu Fethullaha Gulena. Po razkritju družinskih in režimskih korupcijskih afer prvega, so se njune poti razšle, Erdogan pa se je s povečevanjem lastnih pooblastil in vzpostavitvijo avtoritativnega režima začel oddaljevati od Evropske unije in njenega načina delovanja.

VIDEO – Govor evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta o nadaljnjih odnosih med EU in Turčijo: (22. 11. 2016)