Evropsko ekološko kmetovanje čaka svetla prihodnost, ki bo koristila tako kmetom kot potrošnikom!

Včeraj sprejeti medinstitucionalni dogovor o novi evropski uredbi o ekološkem kmetovanju potrjuje ambicijo EU, da ostane vodilna svetovna sila pri zagotavljanju zdrave, ekološko pridelane hrane.

Bruselj, 29. junij 2017 – Pogajalci odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), na čelu s poslancem Martinom Häuslingom (Zeleni), so včeraj, po treh letih mukotrpnih pogajanj o novi evropski uredbi o ekološkem kmetovanju in označevanju ekoloških proizvodov, le dosegli dogovor s Svetom EU za kmetijstvo, ki mu trenutno predseduje Malta. Dogovor tako določa sodobna in enotna pravila za spodbujanje trajnostnega razvoja ekološke pridelave v EU, namen novih pravil pa je tudi zagotavljanje poštene konkurence za kmete in gospodarske subjekte, preprečevanje goljufij in nepoštenih praks ter izboljšanje zaupanja potrošnikov v ekološke proizvode.

»Povpraševanje po ekoloških izdelkih v Evropi je iz dneva v dan večje, temu se prilagajajo tako pridelovalci, predelovalci in trgovci, medtem ko zakonodaja tem trendom ni sledila dovolj hitro. Površine kmetijskih zemljišč v EU z ekološkim kmetovanjem so se v zadnjem desetletju podvojile – kar 500 000 hektarov zemljišč se vsako leto pretvori v ekološko pridelavo. Žal pa evropska zakonodaja takšni širitvi trga ni sledila in še vedno vključuje različne prakse in odstopanja. Nova uredba o ekološkem kmetovanju bo temu naredila konec in omogočila hitrejši razvoj tega izjemno priljubljenega kmetijskega sektorja, kar bo pozitivno vplivalo tako na kmete kot na potrošnike«, ob sklenitvi dogovora po tri leta trajajočih pogajanjih v t. i. trialogu med Evropskim parlamentom, Svetom EU in Evropsko komisijo, ocenjuje evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki ne skriva navdušenja nad uspehom procesa, katerega so številni že videli v slepi ulici.

»Dobra 3 leta po tem, ko je Komisija objavila osnutek uredbe in skoraj 2 leti po tem, ko smo v odboru AGRI sprejeli rdeče linije za pogajanja, smo v zvezi s tem zakonodajnim predlogom prejemali samo negativne novice. Preboja ni in ni bilo, saj so številne države članice neumorno vztrajale na svojih stališčih, kar je bilo v največjo škodo ekološkim kmetom, ki novo zakonodajo pričakujejo že več kot desetletje. Zato sem še toliko bolj vesel, da je do dogovora prišlo ravno v času, ko se začenja oblikovati nova Skupna kmetijska politika EU, v kateri bo ekološko kmetovanje dobilo še večjo veljavo. Nova zakonodaja namreč sprošča potencial ekološkega sektorja, daje večjo podporo kmetom in povečuje zaupanje potrošnikov v ekološke proizvode”, zaključuje Bogovič.

Včeraj sklenjeni sporazum mora odobriti Posebni odbor za kmetijstvo Sveta (SCA). Po uradnem potrditvi Sveta bo nova zakonodaja predložena Evropskemu parlamentu na glasovanje v prvi obravnavi in na končno sprejetje Sveta, veljati pa bo začela 1. julija 2020.

***

Dodatno: Več o novi uredbi EU o ekološkem kmetovanju in označevanju ekoloških proizvodov

Nova pravila bodo omogočila lažje življenje ekoloških kmetov s povečanjem pravne jasnosti in omogočanjem nadaljnje uskladitve in poenostavitve proizvodnih pravil. Postopoma se bodo odpravile tudi številne pretekle izjeme in odstopanja, krepil se bo nadzor, kar povečuje zaupanje potrošnikov v ekološke proizvode. Nova uredba uvaja tudi preglede trgovcev na drobno in pristop, ki temelji na tveganju nadzora, kar zmanjšuje upravna bremena, zlasti za mala in srednja podjetja. Posebne kontrole ekološkega kmetovanja bodo dopolnila nedavno uvedena pravila o uradnem nadzoru v kmetijsko-živilski verigi.

Vzpostavlja se pravičnejša konkurenca med proizvodi EU in pravičnejši uvoz ekoloških izdelkov iz tretjih držav. Sistem skladnosti bo namreč postal pravilo glede priznavanja zasebnih nadzornih organov v tretjih državah, kar pomeni, da bodo ti organi morali pri odločanju, ali je izdelek, ki se izvozi na trg EU, ekološki ali ne, upoštevati pravila EU o proizvodnji in kontroli. Poleg tega bo razvoj novih trgovinskih sporazumov s tretjimi državami EU omogočil iskanje novih tržnih priložnosti zunaj Evrope. Povečuje se tudi obseg organskih pravil za pokritje širšega seznama proizvodov (npr. sol, pluta, čebelji vosek, listi vinske trte, idr.) in dodajajo pravila pridelave za npr. jelenjad, zajce in perutnino.

Podpora malim kmetovalcem se zagotavlja z uvedbo novega sistema certificiranja skupin, kar bo tovrstnim kmetovalcem olajšalo prehod na ekološko kmetovanje z zmanjšanjem stroškov inšpekcijskih pregledov in certificiranja ter s tem povezanega upravnega bremena.

Zagotavlja se tudi enotnejši pristop k pesticidom, saj se usklajujejo previdnostni ukrepi in hkrati izboljšuje pravna varnost. Obenem nova uredba omogoča tudi prožnost pri ukrepih, ki jih je treba sprejeti v prisotnosti nedovoljenih snovi, in sicer na podlagi stanja v posameznih državah članicah. V praksi to pomeni, bodo tiste države, ki že imajo vzpostavljene nacionalne predpise o določitvi mejnih vrednosti za nedovoljene snovi, te ohranile. Štiri leta po začetku veljavnosti nove uredbe bo Komisija predložila poročilo o oceni nacionalnih pravil in praks na terenu in lahko tudi vloži zakonodajni predlog za nadaljnjo uskladitev pravil o mejnih vrednostih za nedovoljene snovi.

Odpravljajo se tudi odstopanja glede proizvodnje zelenjave v razmejenih posteljah v rastlinjakih. Kmetje, ki uporabljajo razmejene postelje v rastlinjakih do 28. junija 2017 na Danskem, Švedskem in na Finskem, lahko to prakso ohranijo 10 let, medtem pa bo Komisija ocenila združljivost te prakse z načeli ekološke pridelave in glede na rezultat te analize lahko vloži zakonodajni predlog.

***