Glasovanje Evropskega parlamenta o novi uredbi o trgu gnojilnih proizvodov z oznako CE je korak v pravo smer, a z grenkim priokusom

Strasbourg, 25. oktober 2017 – Ob robu drugega dne plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta je včeraj evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) kot poročevalec v senci v imenu politične skupine EPP za mnenje odbora AGRI k predlogu Uredbe o trgu gnojilnih proizvodov v EU izrazil delno zadovoljstvo nad rezultatom glasovanja o omenjenem poročilu na plenarnem zasedanju. »Potrditev poročila, ki ga je pripravil romunski kolega Mihai Turcanu (EPP), nedvomno izraža zavezo Evropskega parlamenta h krepitvi krožnega gospodarstva, kar je pravzaprav glavni namen predlagane zakonodaje –  vzpostavitev enakih pogojev za vse gnojilne proizvode na ravni EU, tako za mineralna gnojila kot gnojila, proizvedena iz recikliranih organskih materialov. Proizvajalcem slednjih se namreč s to uredbo omogoča boljši dostop do notranjega trga EU,« je dejal Bogovič.

 

Bogovič je prepričan, da kmetijstvo v svoji osnovi deluje po načelih krožnega gospodarstva in danes ob gozdarstvu predstavlja osnovni steber krožnega gospodarstva. »Predlagana uredba je namreč del Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, ki vzpostavlja zakonodajni okvir na ravni EU za povečanje ponovne uporabe naravnih virov. Predelava gospodinjskih odpadkov in ostalih organskih materialov v gnojila je v EU že zelo razvita, po nekaterih podatkih predstavlja kar polovico trga gnojilnih proizvodov v EU. Z boljšim izkoristkom gospodinjskih odpadkov, ki vsebujejo velike količine fosforja, bi namreč lahko pokrili približno tretjino povpraševanja EU po fosfatnih gnojilih, zato je treba oblikovati ustrezni zakonodajni okvir za spodbujanje tega. Raziskave, inovacije in naložbe na področju uporabe sekundarnih surovin omogočajo bistveno boljše izkoriščanje virov, ki bi se sicer uporabili neposredno na zemljiščih ali odlagali kot odpadki na odlagališčih. S predlogom uredbe o trgu gnojilnih proizvodov se torej spodbuja pretvorba odpadkov v hranila za kmetijske rastline,« je izpostavil Bogovič in ob tem tudi poudaril potrebo po preudarnemu zmanjševanju odvisnosti EU od tujih virov v proizvodnji gnojil, ki pa po njegovem mnenju v današnjem glasovanju o dovoljenih vsebnostih kadmija v mineralnih gnojilih ni bila ustrezno izražena. Amandmaji Poslanske skupine EPP (EPP Group) o določitvi meje kadmija v mineralnih gnojilih pri 60 mg/kg P2O5 v treh letih po uveljavitvi uredbe, kar bi sicer terjalo določene prilagoditve s strani industrije mineralnih gnojil in preprečilo odlaganje kadmija v prst, so namreč bili zavrnjeni.

 

»Trenutno se prek 90 % fosfatnih gnojil, ki jih porabimo v Evropi, proizvede iz rude, izkopane v Maroku, Tuniziji, kjer so vsebnosti kadmija višje od 60 mg/kg P2O5, in Rusiji, kjer so te vsebnosti nižje. Izglasovane nižje dovoljene vrednosti v mineralnih gnojilih – 40 mg/kg P2O5  po šestih letih od uveljavitve uredbe oz. 20mg/kg P2O5 po šestnajstih – lahko pomeni tudi večjo odvisnost od Rusije, zmanjšanje evropske proizvodnje mineralnih gnojil in posledično tudi povišanje njihovih cen. Zato je še toliko bolj pomembno, da zagotovimo enako kakovost in učinkovitost organskih gnojil, ki pa morajo biti cenovno primerljiva fosfatnim. Varstvo okolja je vsekakor na prvem mestu, zato tudi predlagane nižje vrednosti kadmija, a ne smemo dopustiti, da bi zaradi dobrih namenov kmetje kupovali dražja gnojila! Obe vrsti gnojil lahko najdeta svoj trg, nenazadnje se sam kmet odloči, kateri tip gnojila mu v določenem trenutku najbolj ustreza, a cena in učinkovitost mora biti primerljiva. Upam, da bo končno besedilo uredbe, po zaključku trialoga med Komisijo, Svetom EU in parlamentom, bolj uravnoteženo. Grenak priokus torej ostaja,« zaključuje Bogovič.

 

Včeraj izglasovano besedilo uredbe se sedaj vrača na pristojni odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov, nato pa se začenjajo medinstitucionalna pogajanja (trialog) s Svetom EU in Evropsko komisijo.