Zaščita čebel in ostalih opraševalcev med prioritetami novega mandata Evropskega parlamenta

Strasbourg, 18. december 2018 – Poslanci Evropskega parlamenta so danes na plenarnem zasedanju sprejeli tudi resolucijo o pobudi EU za opraševalce, ki predstavlja odziv Evropskega parlamenta na izvajanje Pobude za opraševalce, predstavljene s strani Evropske komisije l. 2018, predvsem v luči aktualne razprave o evropskem zelenem dogovoru in ukrepih za zaščito biotske raznovrstnosti ter s tem tudi opraševalcev.

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je po sprejetju resolucije izrazil upanje, da se bodo predlagani ukrepi Evropskega parlamenta za zaščito opraševalcev sprejemali in izvajali v sodelovanju s kmeti, saj je medsebojna odvisnost kmetijstva in opraševalcev dobesedno življenjskega pomena tako za opraševalce, kmete kot tudi potrošnike, ki za življenje potrebujejo hrano.

»Dejstvo je, da so zdravi opraševalci ključni za izvajanje kmetijske dejavnosti. Podatki kažejo, da je kar 86 % vseh kmetijskih pridelkov oz. 76 % celotne proizvodnje hrane v EU odvisnih od opraševalcev, ki so neposredno »odgovorni« za kmetijsko proizvodnjo EU v višini do 15 milijard evrov letno. Medsebojna odvisnost kmetijstva in opraševalcev je torej ključna za ohranjanje kmetijske dejavnosti in proizvodnje hrane v EU. S Pobudo za opraševalce, ki jo je Komisija predstavila dobro leto nazaj, se določajo strateški cilji in ukrepi, ki naj bi jih sprejele države članice EU za zaščito opraševalcev, kar v Evropskem parlamentu seveda podpiramo. A hkrati se zavedamo, da bo za ohranjanje biotske raznovrstnosti oz. zdravega življenjskega okolja za čebele in ostale opraševalce treba storiti še kaj več, predvsem v državah članicah EU z visokointenzivnim kmetijstvom, kot so npr. Danska, Nizozemska in Belgija. Države, kot je npr. tudi Slovenija, kjer že zaradi naravnih danosti ne moremo drugače kmetovati kot na bistveno bolj trajnosten način kot v omenjenih državah in kjer več kot 1/3 celotne površine države spada pod zaščiteno območje Natura 2000, so tako že v veliki prednosti glede ustvarjanja ugodnih življenjskih pogojev za zaščito čebel in ostalih opraševalcev,« pojasnjuje Bogovič in poudarja, da je tudi zaradi samega načina trajnostnega kmetovanja v Sloveniji, tradicija čebelarstva že stoletja zelo močna.

»V Sloveniji imamo več kot 10.000 čebelarjev, kar nas glede na število prebivalcev uvršča na prvo mesto med vsemi evropskimi državami. Iz leta v leto raste tudi število čebelarskih krožkov, v katerih mlade navdušujejo nad čebelarstvom in pomenom čebel kot najpomembnejših opraševalcev. To nadgrajuje še razglasitev Svetovnega dneva čebel, katerega ne bi bilo brez pobude in odličnega dela slovenskih čebelarjev,« izpostavlja Bogovič, ki je prepričan, da je zgledno sodelovanje med slovenskimi kmeti in čebelarji primer dobre prakse za nekatere druge države članice EU, kjer so trendi padanja biotske raznovrstnosti bistveno bolj zaskrbljujoči kot pri nas.

»Seveda pa je na vseh nas, tako odločevalcih, kmetih, nevladnikih in čebelarjih, da skupaj sprejemamo in usklajujemo ukrepe za zaščito opraševalcev, od zmanjševanja uporabe pesticidov do promocije trajnostnih kmetijskih praks. Z nepremišljenimi prepovedmi uporabe določenih sredstev za zaščito rastlin in neživljenjskimi omejitvami za kmete, lahko namreč brez ustrezne analize posledic naredimo več škode kot koristi,« zaključuje  Bogovič.