Koper, 16. december 2016 – Evropski pogovor na temo »Kako v Sloveniji izpeljati velike projekte, kot je II. tir Divača-Koper?,« je poskušal poiskati odgovore na vprašanje, kako izpeljati kakšen velik infrastrukturni projekt, ki je strateškega pomena za državo, s pomočjo finančnih instrumentov EU.
Na pogovoru so sodelovali: Metod Di Batista, avtor knjige »Slovenski avtocestni križ«, nekdanji direktor državnega inženirskega podjetja DDC in predsednik Strokovnega odbora SLS za infrastrukturo; mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, d. d.; Sebastjan Šik, vodja področja odnosov z javnostmi Luke Koper; Matjaž Kranjec, direktor infrastrukture Slovenske železnice, ter Stanko Štrajn, predstavnik Koordinacijskega odbora Sveta za civilni nadzor projekta 2. tir Divača-Koper. Razprava, ki jo je povezovala mag. Monika Kirbiš Rojs, direktorica RIC Slovenska Bistrica in nekdanja državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, je opozorila na šibko sposobnost države na dolgoročno načrtovanje velikih infrastrukturnih projektov, ki niso vezani zgolj na en mandat Vlade RS, temveč na več mandatov, ter na potrebo po premiku miselnosti glede financiranja s pomočjo EU sredstev, kjer je od logike subvencij treba preiti h kombiniranju različnih vrst sredstev!
Franc Bogovič je predstavil primere, kako so se velikih infrastrukturnih projektov lotevali v Posavju in v Krškem, pa najsi gre za umestitve štirih hidroelektrarn (HE) na Spodnji Savi ali pa za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Krškem. V zvezi s projektom 2. tir Divača-Koper je dejal, da bi morala biti strateška odločitev države, da je 2. tir strateška infrastruktura za Slovenijo ter da zelo pogreša jasno odločitev Vlade RS glede 2.tira. Izrazil je upanje, da ima minister za infrastrukturo Peter Gašperšič vendarle rešitev za ta projekt kje v svojem rokavu, in da jo bo kmalu predstavil.
»Projektov brez lastnih sredstev ni,« je ob tem jasno poudaril predsednik SID Banke mag. Sibil Svilan, ter opozoril, da je treba projekte načrtovati tako, da se vse finančno izide. Razložil je tudi, kaj EFSI sklad je in kaj ni, »EFSI ni subvencija (nepovratna sredstva), ampak dolžniško financiranje. Ni za vse projekte, ampak samo za ekonomsko upravičene. Ne izvaja ga Evropska komisija, ampak EIB v sodelovanju z nacionalnimi razvojnimi bankami,« je povedal Svilan, ter opozoril, da če projekt vsebinsko in ekonomsko ni vzdržen, potem po njegovih besedah nima smisla, da se financira prek EFSI sklada.
Metod di Batista je uvodoma poudaril, da so veliki infrastrukturni projekti medgeneracijski in zato zelo primerni za financiranje z dolgoročnimi ugodnimi posojili. Dejal je tudi, da morajo biti kadri, ki delajo velike investicije, strokovni, kompetentni in izkušeni. Po njegovem mnenju sodelovanje EU financerjev pri velikih projektih zagotavlja večjo transparentnost in učinkovitost ter preprečevanje korupcije.
Da je drugi tir Divača-Koper pomemben ne le za Slovenijo, ampak tudi za evropsko gospodarstvo, ki je vezano na slovensko železniško omrežje, pa je povedal Matjaž Kranjec, direktor infrastrukture Slovenske železnice, in pozval, da moramo narediti vse, da se ta projekt pripravi.
Sebastjan Šik, vodja področja odnosov z javnostmi Luke Koper, je predstavil tudi pomen slovenskega pristanišča, ki pomeni najkrajšo morsko pot iz Vzhoda v Evropo Jadrana, prav tako pa je za Luko Koper pomembna njena bližina do vseh najpomembnejših ekonomskih centrov srednje Evrope.